V petek, 23. marca, so imeli pomurski policisti, ki so odgovorni za preiskovanje dogodkov v povezavi s ponarejenim denarjem, polne roke dela. Najprej je partnerica lastnika enega od soboških gostinskih lokalov na banko odnesla položit dnevni izkupiček in ji je bančni uslužbenec med štetjem bankovcev predočil, da je en za 50 evrov ponarejen. Nekdo ga je očitno unovčil v lokalu, še isti dan pa so prejeli prijavo, je povedal Srečko Vrbnjak, v sektorju pomurske kriminalistične policije odgovoren za preventivo, »da je nekdo prodal mobilni telefon, pri čemer mu je kupec izročil štiri bankovce po 50 evrov, za te pa je bilo pozneje na eni izmed pošt ugotovljeno, da so ponaredki. Vsi bankovci so imeli enako serijsko številko in številko tiskarske plošče. Kupec telefona je bil tuj državljan, zato policisti pri zbiranju obvestil sodelujemo s tujimi varnostnimi organi«.
Policijski podatki sicer kažejo, da je težko govoriti o povprečnem letnem številu kaznivih dejanj, povezanih s ponarejanjem denarja, jih pa pomurski policisti letno naštejejo okoli petdeset. Število se je povečalo od takrat, ko smo prešli na skupno evropsko valuto.
Po podatkih, ki nam jih je poslal kriminalist Vrbnjak, je bilo v zadnjih petih letih storjenih 283 kaznivih dejanj ponarejanja denarja. »Za storilce tovrstnih dejanj je značilno, da na nekem območju denar nekajkrat unovčijo, potem pa se umaknejo ali preselijo na drugo območje. Preden se odločijo za unovčevanje ponarejenega denarja, si ogledajo objekt, lokal, nadzorni sistem, delo zaposlenih in njihov način preverjanja bankovcev. Znano je, da kupijo nekaj cenejšega in to plačajo z večjim bankovcem, saj jim je interes, da pridobijo čim več pristnega denarja. Med drugim za unovčevanje izkoriščajo javne prireditve, saj glede na veliko obiskovalcev, slabše delovne razmere, kot so tema, brez naprav za preverjanje pristnosti, in kader, denar veliko lažje spravijo v obtok. Gre za storilce, ki se običajno s svojim videzom in vedenjem ne razlikujejo od večine strank in tako ne vzbujajo pozornosti zaposlenih,« je pojasnil kriminalistični inšpektor.
Največ se ponarejajo bankovci, ki so najpogosteje v obtoku, to so za 20, 50 in 100 evrov. Redko se pojavijo ponarejeni kovanci, saj sta strošek proizvodnje in njihova nizka vrednost za storilce nezanimiva. Tisti, ki v obtok spravljajo ponarejeni denar, so tako tuji kot slovenski državljani, je pa znano, da večino unovčenj na območju avtoceste in njene okolice izvršijo tujci. Če žrtev takoj ne ugotovi, da je bila opeharjena, je za storilca bližina meje lepa priložnost za pobeg.
Če ste torej dobili sumljiv bankovec, tega nikar ne vračajte človeku, ki vam ga je dal, ali pa ga ne skušajte unovčiti, je še opozoril Vrbnjak. Pokličite policijo. Dobro si je še zapomniti čim več podatkov o človeku, ki vam je izročil tak bankovec.
Rešitev je detektor
Kako sploh preveriti pristnost denarja? Srečko Vrbnjak iz Policijske uprave Murska Sobota je naštel nekaj nasvetov. Otipajte bankovec in preverite, ali je papir čvrst in gladek. Otipajte reliefni odtis. S prsti pogladite sprednjo stran bankovca – ali ga narahlo podrgnite z nohtom – in čutili boste, da je tiskarska barva na nekaterih mestih gostejša. Poglejte bankovec proti svetlobi ter preverite vodni znak, varnostno nit in pregledni motiv (sestavljeno številko). Vsi trije zaščitni elementi so vidni tako s sprednje kot tudi s hrbtne strani pristnih bankovcev. Nagibajte bankovec in preverite hologramsko podobo na srebrni foliji, zlato rumen trak (na bankovcih za pet, deset in dvajset evrov) in številko spremenljive barve (na bankovcih za petdeset, sto, dvesto in petsto evrov). Če bi želeli preveriti svoj denar, je to najbolje storiti v bančnih poslovalnicah, prav tako je tudi menjavo denarja najbolje opraviti v uradnih menjalnicah ali bankah. Obstajajo pa elektronski detektorji, ki so se izkazali kot zelo zanesljivi pri preverjanju ponarejenega denarja. Z detektorjem bankovcev boste namreč poskrbeli, da vam nepridipravi ne bodo mogli podtakniti ponaredka.
