Oktobra lani se je začela obnova mrtvice Zaton na Petanjcih, ki je naravna vrednota državnega pomena. Izvajalec del, podjetje Pomgrad - Vodno gospodarstvo Mura, je na območju mrtvice odstranilo lesno zarast, ki je preraščala skoraj celotno območje mrtvice, v naslednji fazi bodo z izkopom materiala poglobili depresijo do te mere, da bo območje mrtvice stalno omočeno. Izkop bo izveden v dolžini okrog 600 metrov, povprečni širini 20 metrov in povprečni globini en meter, iz kotanje pa bodo odstranili približno 16.000 kubičnih metrov sedimenta. Vsa dela bodo izvedena predvidoma do marca. Obnovljena mrtvica bo z odvajanjem vode prispevala še k reševanju težav domačinov ob visoki podtalnici, opremljena bo tudi z učno potjo.
Obnovitvena dela sodijo v sklop izvedbe projekta Natura Mura, katerega cilj je obnova vodnih, gozdnih in travniških življenjskih okolij ob reki Muri, ki se varujejo v okviru mreže Natura 2000, posredno pa bodo prispevala k širši naravni obnovi poplavnega pasu Mure in trajnostnega razvoja Biosfernega območja Mura (BOM). To je razglasil Unesco oziroma ga uvrstil na seznam biosfernih območij julija 2018.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Mlake od Trat do Mote
Obnova rečne dinamike in vodnih habitatov, v katero sodi tudi obnova mrtvice Zaton, je največji in najpomembnejši sklop aktivnosti projekta in predvideva obnovo dveh mrtvic, dvajsetih mlak, šestih rokavov in renaturacijo oziroma vzpostavitev prvotnih naravnih značilnosti struge reke Mure na štirih odsekih v skupni dolžini 2,6 kilometra.
Mreža dvajsetih mlak bo vzpostavljena v gozdu na odseku od Trat do Mote. Izkopali jih bodo na mestih obstoječih depresij v gozdu, torej na lokacijah okopnelih nekdanjih mrtvic in mlak.
Konec oktobra so začeli izkopavati štiri mlake na območju Zgornjega Konjišča, izkope preostalih šestnajstih mlak bodo nadaljevali do območja Mote predvidoma do spomladi. Velikost, oblika in globina izkopa posamezne mlake bo prilagojena prostoru, kjer je posamezna mlaka, vodna površina vsake izkopane mlake pa bo okrog sto kvadratnih metrov. Kotanje bodo posnemale obliko naravnih kotanj in depresij na terenu, mlake pa izboljšale ohranitveno stanje dvoživk, vodnih hroščev in kačjih pastirjev.
Obnovili bodo 32 hektarjev gozda
Drug večji sklop projekta Natura Mura zajema ukrepe za izboljšanje stanja poplavnega gozda vzdolž reke Mure na površini 22 hektarjev in obnovo močvirnega gozda v Črnem logu na območju 10 hektarjev. Trenutno stanje mehkolesne loke ob reki je slabo, predvsem zaradi spremenjenega hidrološkega režima Mure in preraščanja s tujerodnimi invazivnimi vrstami. Jeseni so začeli sekati neavtohtone in invazivne tujerodne vrste dreves ter druge rastlinske vrste na izbranih lokacijah od Radenec do Murske šume ter pripravljati tla za sajenje sadik avtohtonih drevesnih vrst bele vrbe, črnega topola in jelše.
V preteklih tednih se je začela tudi obnova poplavnega trdolesnega gozda. Tega v glavnem sestavljajo trdi listavci, kot so hrast dob, brest vez, veliki in ozkolistni jesen. Tvorijo razvitejši razvojni stadij poplavnih gozdov in so po navadi nekoliko oddaljeni od rečnih bregov. Obnova teh območjih poteka na enak način kot obnova mehkolesne loke, s tem da bodo tu zasadili hrast dob, beli gaber in divjo češnjo.
Na območju Črnega loga bo potekala obnova močvirnega gozda na lokaciji, kjer se je v bližnji preteklosti zaradi pojava bolezni posušil velik kompleks gozda črne jelše. Na tem območju bodo še to zimo zasadili sadike hrasta doba, črne jelše, črnega topola in divje češnje.