Kot je povzela, je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlagalo, da se trasa pomakne v gozd. Po njenih besedah so o tem z lastniki gozdnih zemljišč govorili že februarja, ti pa so se večinoma strinjali s prodajo zemljišč za ta namen.
Če bi traso premaknili na kmetijska zemljišča, bi pristali na začetku, je opozorila. "Če se bo trasa premaknila, moramo ponovno sklicati vse sestanke in ponovno pridobivati soglasja in pravico do gradnje z lastniki kmetijskih zemljišč," je pojasnila.
Županja je ob tem povedala, da jo je pred dnevi obiskala policija, ki so jo zanimale okoliščine poseka dreves na območju Lendave. Policija je namreč prejela prijavo zavoda za varstvo narave, da je na tem območju prišlo do poseka dreves in s tem do neupravičenega zmanjšanja prednostnega habitatnega tipa in habitatov varovanih vrst.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Furs opozarja na lažna elektronska sporočila o davčnih obveznicah
Finančna uprava RS (Furs) ponovno opozarja na poskuse prevar z lažnimi elektronskimi sporočili, in sicer glede prispelih davčnih obveznic na osebni bančni račun. Sporočila so videti, kot da jih pošilja Furs, kar pa ne drži. Furs zato zavezance poziva k previdnosti. "Ne nasedajte in nikamor ne sporočajte ali vpisujte svojih podatkov," so zapisali.
"Vsa dela, ki posegajo na območju prednostnega habitatnega tipa, habitatov vrst in območja Natura 2000, je treba v skladu s sprejeto zakonodajo presoditi in izvesti na način, da ta nimajo bistvenega vpliva na varstvene cilje varovanih območij," so zapisali na zavodu za varstvo narave.
A Markoja je poudarila, da s posekom dreves po avgustovskih poplavah in ob sanaciji nasipa nihče ni želel uničevati habitata, temveč da gre za ohranjanje človeških življenj in premoženja. "Zakon o ohranjanju narave vsebuje tudi člen, ki pravi, da se dolžnosti ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot ne uporabljajo pri izvajanju nujnih ukrepov in del zaščite, reševanja in pomoči in v času povečanja poplavne ogroženosti," je navedla.
Tako bi moral zavod za varstvo narave po njenem mnenju upoštevati tudi to okoliščino. Kot je še izpostavila, se namreč z deli zelo mudi, če želijo do junija 2026 dokončati projekt dograditve in povišanja okoli 40 kilometrov visokovodnih nasipov ob reki Muri v občinah Črenšovci, Razkrižje, Ljutomer, Radenci in Tišina.