Na eni od njiv kmetije Meolic v Bakovcih so nedavno izvedli demonstracijski dogodek, ki so ga poimenovali digitalizacija na kmetijah. V praksi je bilo prikazano daljinsko zaznavanje v kmetijstvu s sateliti in droni ter drugimi metodami, projekcije pridelka, detekcije plevela, škodljivcev in bolezni ter uporaba tehnologije v praksi. V okviru dogodka so predstavili še rezultate evropskega projekta Ploutos. Tega v Sloveniji v zadnjih treh letih izvajajo na osmih večjih kmetijah v Pomurju, ki skupaj obdelujejo 1280 hektarjev površin na 1059 parcelah (2,4 odstotka vseh njivskih površin Pomurja). To so kmetije Roberta Kovača, Štefana Cigüta, Daniela Lukača, Roberta Fujsa, Danila Meolica, Emila Šiftarja, Štefana Kalamarja in Kmetijskega gospodarstva Lendava. V projektu sodelujejo trije slovenski projektni partnerji: Termodron, ITC Murska Sobota in Kmetijsko-gozdarski zavod (KGZ) Murska Sobota.
Kot je povedal Danilo Meolic, gostitelj dogodka, je prihodnost slovenskega kmetijstva v znanju, digitalizacija pa je to, brez česar si kmetovanja v prihodnje kmetje ne morejo predstavljati. Na kmetiji Meoličevih živijo in delajo vsi družinski člani, ukvarjajo pa se s poljedelstvom in prašičerejo. V osnovni čredi imajo okrog 120 plemenskih svinj, doma pa letno vzrejajo tudi okrog tri tisoč pitancev, ki jih prodajajo mesno-predelovalni industriji. Poleg tega obdelujejo več kot 240 hektarjev kmetijskih zemljišč, na njivah gojijo pet kultur, in sicer ječmen, koruzo in pšenico, oljno ogrščico in sojo. »Zavedamo se, da je znanje osnova, zato smo, kar se tiče digitalizacije, z nekaterimi partnerji tudi na naši kmetiji začeli pred desetimi leti orati ledino. Takrat smo začeli voziti traktorje, ki so imeli GPS natančnost do 20 centimetrov odstopanja, v nekem hitrem obdobju pa smo preskočili na natančnost do dveh centimetrov odstopanja,« je predstavil Meolic. Vse to so nato povezali še s stroji.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Prvi sneg zapadel tudi po nižinah
Na cestah velja večja previdnost.
S štirimi pametnimi stroji
Na omenjenem dogodku v Bakovcih so strokovnjaki ITC Murska Sobota, fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani ter podjetij OneDron in Termodron v praksi prikazali delovanje različnih pametnih naprav v kmetijstvu. Tako so si obiskovalci lahko ogledali senzorje in pasti za škodljivce ter kamere, robota za uničevanje plevela, robota za pobiranje špargljev in vzorčenje tal, avtonomno kosilnico in se seznanili s sistemom za samodejno vožnjo traktorjev in uporabo dronov za škropljenje, multispektralno analizo posevkov v realnem času ter spoznali dron za ugotavljanje pametnega gnojenja poljščin.
Droni so bili predstavljeni v okviru projekta Ploutos, v katerem so strokovnjaki KGZ Murska Sobota in Termodrona ter Danilo Meolic prikazali še precizno gnojenje. Pri tem je bil predstavljen pregled posevka pšenice z dronom, sledila je obdelava podatkov v posebnem programu in določitev ciljnih območij za vzorčenje. Nato je potekalo še ciljno vzorčenje, določitev vrednosti za gnojenje, prenos podatkov v traktor in nato potek preciznega gnojenja s pomočjo pametnega trosilnika mineralnih gnojil. Kot je povedal Meolic, imajo na domači kmetiji namreč štiri stroje, s katerimi precizno kmetujejo, med drugim tudi trosilca mineralnih gnojil, ki sekcijsko odpira in zapira delovne površine, ter škropilnico na avtomatsko sekcijsko zapiranje na eno šobo.
Številne prednosti
Precizno kmetijstvo ima številne prednosti, med drugim prinaša večjo konkurenčnost slovenskih kmetij v evropskem merilu. Prav tako je, kot je pojasnil Meolic, bolj prijazno za okolje, saj ne prihaja do podvajanj vnosa fitofarmacevtskih sredstev (FFS) in mineralnih gnojil. »Najpomembnejše je, da ohranimo okolje v čim večji meri v takšni obliki, kot smo ga dobili od naših pradedov, prav tako ga moramo pustiti neokrnjenega našim otrokom.«
Poleg pametnega doziranja FFS in mineralnih gnojil je med pomembnejšimi vidiki tudi prihranek denarja za kmeta, saj ta gnoji točno tam, kjer to potrebuje, in točno s takšnim gnojilom, ki ga za zatiranje plevela, škodljivcev in bolezni potrebuje. »Nadgradnja vsega pa je popolna digitalizacija ravno v okviru projekta Ploutos, kjer določene površine pregledamo z droni in kamerami ter tako vidimo, koliko moramo na določenem delu njive gnojiti. To počnemo variabilno, se pravi točno toliko, kolikor rastline potrebujejo,« je še dodal.
Projekt Ploutos se namreč ukvarja z uporabo tehnologij preciznega kmetovanja za povečanje zdravja tal in trajnosti pridelave, s čimer prispeva k vzpostavitvi ravnovesja v agroživilski verigi vrednosti s poudarkom na ohranjanju družbe in okolja. V mreži je 34 partnerjev iz desetih evropskih držav, med njimi tudi že omenjeni trije slovenski partnerji.