Dobrih trideset let pod okriljem regionalnega urada Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) deluje mednarodni program Zdrava mesta, ki je nastal zaradi problematike v zdravstveni in socialni oskrbi prebivalstva. V slovensko mrežo je bilo ob polletju 2024 vključenih 60 občin, od tega jih je osem iz pomurske regije – Murska Sobota, Dobrovnik, Gornja Radgona, Lendava, Moravske Toplice, Šalovci, Veržej in Črenšovci. Zlatko Zimet, nacionalni koordinator za zdrava mesta na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), pravi, da se je večina članic iz naše regije mreži pridružila lani, tako da še potrebujejo usmeritve za učinkovito sodelovanju v programu.
»Program Zdrava mesta spodbuja lokalne oblasti, da s svojim vplivom večajo blaginjo občanov, tako da so aktivne na mnogih področjih, kot so zdravstvo, socialno varstvo, gospodarstvo, izobraževanje, promet, šport, okolje in podobno,« je pojasnil koordinator.
Oživitev Slovenske mreže zdravih mest in razvojni cilji programa
Spomnil je, da je NIJZ koordinacijo programa na pobudo zdravstvenega ministrstva prevzel leta 2018, ko so začeli v skladu s pravili SZO po predvidenih korakih oživljati nacionalno mrežo zdravih mest, ki se je zaradi prenehanja delovanja nacionalne koordinacije nekaj let prej zmanjšala ali prekinila aktivnosti. Pri vseh članicah, ki so bile v preteklosti aktivne, so preverili njihovo pripravljenost za oživitev aktivnega sodelovanja ter pri vseh zainteresiranih pregledali dotedanje aktivnosti in dosežke na področju krepitve zdravja. Tako je bilo konec leta 2018 v nacionalni mreži, na novo poimenovani Slovenska mreža zdravih mest, 26 občin članic, število pa je nato začelo naraščati. Kot poudarjajo, se rojeva zdravje prebivalcev v varnem in čistem okolju, pravici do dela, na varnem delovnem mestu, v toplem domu, prijaznem bivalnem okolju.
Zimet je poudaril, da gre za dinamičen in razvojno usmerjen program, kjer ni mogoče vsega predvideti vnaprej. Program tako poteka po fazah, ki trajajo od pet do sedem let.
»Na ta način je mogoče usklajevati aktivnosti ter določati cilje programa v skladu z razvojnimi potrebami in stanjem v družbi. V evropsko mrežo zdravih mest je SZO vključila čez 1400 občin in prek 30 nacionalnih mrež.«
Sedaj poteka sedma faza, ki se je začela januarja 2019 in se bo sklenila prihodnje leto. Po besedah Zimta je v tej fazi glavni skupni cilj korenito izboljšati zdravje in blaginjo prebivalstva, zmanjšati neenakosti v zdravju, okrepiti javno zdravje in zagotoviti zdravstvene sisteme, ki so usmerjeni na ljudi in so univerzalni, sledijo načelom enakosti, so trajnostni in visokokakovostni.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Panvita Pomgrad na Finskem brez možnosti
Odbojkarji Panvite Pomgrada so na Finskem odigrali prvo tekmo šestnajstine finala evropskega pokala Challenge. Njihov nasprotnik je bila ekipa AKAA Volley, ki je slavila s 3 : 0.
»Delo v tej fazi zahteva politično zavezo, organizacijski razvoj in razvoj skupnosti ter zagovarja, da je proces enako pomemben kot rezultat. Ta način dela in razmišljanja v procese odločanja vključuje lokalno prebivalstvo.«
Skrb vseh
Ko se občine pridružijo programu, se zavežejo, da bodo vodile zdravo javno politiko in spodbujale občane k aktivnostim na področju zdravstva. Po opravljeni analizi dejanskega stanja v občini začnejo pripravljati nadaljnje aktivnosti, usmerjene na področja, ki potrebujejo izboljšave. Eden od glavnih ciljev Slovenske mreže zdravih mest je, da bi se zdrava javna politika občin izražala v večji skrbi za zdravje, v izboljšanju zdravstvenega stanja prebivalcev, varovanju okolja, predvsem pa v upoštevanju predlogov prebivalcev za boljše življenje v lokalnem okolju.
»Zdrava mesta so zavest o pomembnosti varovanja zdravja. Projekt izhaja iz načela, da zdravstveno ozaveščeni prebivalci in širša družbena skupnost prevzemajo večjo odgovornost za izboljšanje lastnega zdravja in kakovosti življenja na splošno. Zdravje mora postati izrazita skrb vseh, tako posameznikov, upravnih organov kot javnega in zasebnega sektorja,« poudarja Zimet.
Evalvacija in prilagajanje strategij
NIJZ po predpisanih korakih usmerja občine članice k aktivnemu pristopu za uresničitev postavljenih ciljev krepitve zdravja in blagostanja v lokalni skupnosti. Vse članice morajo upoštevati enotne minimalne kriterije SZO v smislu tehnične in organizacijske strukture, vsaka pa potem prilagaja aktivnosti svojim zmožnostim in potrebam glede na izhodišča iz zdravstvenega profila mesta, ki je eden temeljnih dokumentov vsake občine članice, zdravstvenih kazalnikov občine oziroma drugih kazalnikov, ki vrednotijo problematiko lokalnega okolja v vsaki članici.
NIJZ potem spremlja napredek posameznih članic na različne načine, med drugim z letnim evalvacijskim vprašalnikom, dosežki se vrednotijo na rednih sejah programskih svetov. Občine imajo po besedah koordinatorja priložnost vpogleda v letne podatke kazalnikov zdravja projekta Zdravje v občini, ki jih vsako leto prejmejo od NIJZ. »Vsaka posamezna članica se lahko odloča o morebitnih dodatnih poročilih kakovosti dela v programu zdravih mest. Poleg tega predstavniki nacionalne koordinacije izvajamo še redne obiske, izdajamo spletni časopis Zdravo mesto, kjer se prav tako predstavljajo dosežki in napredek na področju zdravja in blaginje prebivalcev,« našteva Zimet. Ti pridobljeni podatki potem omogočajo analizo učinkov in prilagajanje strategij za doseganje zastavljenih ciljev.
Vključevanje ranljivih
Vrednotenje posameznih področij in njihov napredek je težko izpostavljati, ker si vsaka občina članica postavlja cilje, prioritete in strategije glede na izkazano lastno problematiko in zmožnosti. »Naglasiti pa je treba, da lahko občine prav s programom Zdrava mesta na različnih področjih, s skupnimi močmi še bolje ozaveščajo in opolnomočijo ter s tem evidentno pomagajo prebivalstvu v lokalnih okoljih za izboljšanje tako zdravja kot tudi kakovosti samega življenja.«
Članice imajo priložnosti, da si na področjih vlaganja v ljudi, načrtovanja naselij za zdravje in skrb za okolje, več partnerstva za zdravje in blagostanje, dviga blaginje za vse občane, promocije miru in zaščite planeta ustvarijo dobre prakse (gre za področja, h katerim so se zavezali župani v Kopenhagenskem sporazumu). Te so lahko s področij zdravega življenjskega sloga, starajoče populacije, naravnih nesreč in ujm, zasvojenosti, trajnostnih rešitev v prometu, draginje in energetske krize, moči partnerstva, kulture in umetnosti, podnebnih sprememb, varnosti v naseljih, biodiverzitete, urejanja zelenih površin, inkluzivnega okolja ...
Primeri dobre prakse se v pomurski regiji po besedah koordinatorja pomembno razlikujejo po velikosti, delno pa tudi po izzivih, ki jih krepitev zdravja na ravni občine prinaša. »Vsekakor pomurske občine, ki so aktivne v Slovenski mreži zdravih mest, zdravje umeščajo ali pa so ga že umestile v strateške dokumente, kar je ključen element, hkrati pa pomemben korak k izboljševanju in krepitvi zdravja skozi skupnostni pristop.«
Področja, ki potrebujejo več pozornosti: Varno bivalno okolje in duševno zdravje
Katera področja pa bi si zaslužila še več pozornosti? Zimet navede usmerjenost v ustvarjanje zdravega in varnega bivalnega okolja. »Pomen lastne skrbi za zdravje je jasno dokazan, vloga lokalne skupnosti pa je tudi, da sredstva in aktivnosti usmerja v ustvarjanje življenjskega in delovnega okolja, ki posamezniku omogoča zdrave izbire. Ključna je infrastruktura, ki spodbuja gibanje, kot so pešpoti, kolesarske steze, parki in rekreacijske površine, ter skrb za čisto in varno okolje.« Navaja, da bi si posebno pozornost zaslužila področja duševnega zdravja, saj so stres, anksioznost in depresija vse bolj razširjeni. Tako bi lahko lokalne skupnosti z organizacijo podpornih skupin, svetovalnih storitev in programov za zmanjševanje stresa pripomogle k boljšemu duševnemu zdravju.
»Pomembno je tudi vključevanje ranljivih skupin prebivalstva, kot so starejši, otroci, invalidi in socialno ogroženi. Programi za socialno vključenost, medgeneracijsko sodelovanje in dostop do zdravstvenih storitev so ključni za pravičnejšo družbo.« Sicer pa pravi, da občine s spodbudami tako slovenske kot evropske mreže zdravih mest že posvečajo več pozornosti trajnostnemu razvoju in podnebnim spremembam. Sem sodijo ukrepi za zmanjšanje ogljičnega odtisa, spodbujanje obnovljivih virov energije in varovanje naravnih virov, saj so ključni za zdravje prihodnjih generacij. »Skupaj lahko ustvarimo okolje, ki podpira zdravje in dobro počutje vseh prebivalcev, z jasnimi cilji in sodelovanjem med različnimi deležniki pa dosežemo trajne in pozitivne spremembe,« meni koordinator.
Trajnostni vidik
Nacionalnemu koordinatorju za zdrava mesta na NIJZ se zdi pomembno, da program zdravih mest temelji na sodelovanju in soustvarjanju. Za doseganje zastavljenih ciljev krepitve zdravja in zadovoljstva občanov je ključna aktivna vključenost lokalnih prebivalcev, javnih služb, nevladnih organizacij in vseh drugih deležnikov.
»Vsaka občina je edinstvena, zato program zdravih mest omogoča prilagajanje aktivnosti glede na lokalne razmere in potrebe. Program spodbuja participativne pristope, prav tako išče nove in inovativne pristope za reševanje problematike v lokalnih okoljih.« Obenem je dodal, da program ni le naložba v zdravje, ampak tudi v trajnostni razvoj, tesno pa je povezan s cilji trajnostnega razvoja in si prizadeva za ustvarjanje okolij, ki omogočajo zdravo in kakovostno bivanje vsem prebivalcem. »Uspeh programa za dosego zastavljenih ciljev temelji na vztrajnosti, sodelovanju in skupnem prizadevanju vseh vključenih.«
Sedaj se izteka sedma faza programa in vsi vključeni so že v pričakovanju izzivov naslednje faze, ki se bo začela z letom 2026. »Verjamemo, da lahko s skupnimi močmi dosežemo resnične spremembe, ki bodo prispevale k bolj zdravim in srečnejšim skupnostim tako v pomurski regiji kot po vsej Sloveniji. Zato vabimo vse občine, da se pridružijo Slovenski mreži zdravih mest in postanejo del tega pomembnega gibanja za boljšo prihodnost,« je še povabil Zlatko Zimet.
Končal pa z mislijo, da lahko skupaj ustvarimo okolje, ki podpira zdravje in dobro počutje vseh prebivalcev, z jasnimi cilji in sodelovanjem med deležniki pa dosežemo trajne in pozitivne spremembe.