Vroče poletje praviloma ne prinaša pestrega političnega dogajanja, saj so na počitnicah tako poslanci kot vlada, toda to še ne pomeni, da vlada popolno zatišje. Še posebej je aktivno v zunajparlamentarnih krogih, pri čemer prednjači dvoboj v Slovenski ljudski stranki (SLS). Najstarejša slovenska politična stranka je po junijskih evropskih volitvah dokončno izgubila status parlamentarne stranke, medtem ko državnozborskih klopi ni videla že dolgih deset let. Kljub temu gre za tradicionalno močno stranko na lokalni ravni, še posebej na podeželju, kjer je njena naravna volilna baza.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
RIS Dvorec Rakičan: Kako so pokopali lastnega otroka
Mestni svet ni odobril nove finančne injekcije, h kateri ga je pozvala vršilka dolžnosti direktorja Darja Korelc. Kakšne bodo posledice stečaja javnega zavoda, še ni povsem jasno, bodo pa segle široko.
To ne nazadnje kažejo rezultati predlanskih lokalnih volitev. V Pomurju ima SLS svetnike v 12 občinah, poleg tega v občinah Kobilje, Puconci in Tišina tudi župane. Na evropskih volitvah so veliko stavili na nosilca liste Petra Gregorčiča, ki je bil po številu preferenčnih glasov – zbral jih je 32.251 – celo četrti med vsemi kandidati za evropskega poslanca, a se mu je izvolitev za las izmuznila. Predsednik stranke Marko Balažic, po rodu Prekmurec, ki je kandidiral kot zadnji na listi, je dosegel borih 795 preferenčnih glasov. Pojavili so se očitki, da je stranka na vzhodu države namerno ali nenamerno sabotirala Gregorčiča. Da je v Pomurju zelo intenzivno kampanjo za odhod v Bruselj vodil nekdanji poslanec Slovenske demokratske stranke in pozneje SLS Franc Pukšič, ni nobena skrivnost, saj ga je bilo moč videti po vsej regiji. To naj bi bila strategija po dogovoru s Francem Bogovičem, dotedanjim evropskim poslancem iz vrst SLS. Ob analizi izidov evropskih volitev je tako pričakovano počilo med Gregorčičem in Balažicem na seji glavnega odbora SLS. Gregorčičev blitzkrieg sicer ni uspel, saj je bil predlog za sklic izrednega volilnega kongresa, na katerem bi prevzel stranko, zavrnjen. SLS jeseni čaka še klavzura, kjer pa ponovno ni nič izključeno.
Ne morejo si privoščiti še enega poraza
Peter Gregorčič, ki ni niti član stranke, se medtem pridno sestaja s strankinimi lokalnimi odbori, kot je zaznati, ga tudi pomurski veljaki SLS vidijo kot zadnje upanje za rešitev stranke. Predsedniku Balažicu sicer ne očitajo popolne nekompetentnosti, ampak priznavajo, da se glede karizme in energičnosti ne more kosati z Gregorčičem. Sonja Fartek, vodja SLS Prekmurje, o Gregorčiču govori z izbranimi besedami. »Upamo, da bo ostal pri nas, saj bi bilo to dobro za vse. Če že ne v vodstvu, pa vsaj v bližini vodstva,« pravi Fartkova, tudi svetnica v puconskem občinskem svetu. Kot pravi, bi si po evropskih volitvah želela, da se v Prekmurju sestanejo tako z Balažicem kot Gregorčičem, ki bi predstavila načrte in strategijo za naprej.
»V naši občini je stranka še pri življenju, ampak kako dolgo? Gregorčiča bomo na naslednjih volitvah močno potrebovali, saj če še ene volitve izgubimo, stranki grozi razpad,« ocenjuje Fartkova.
Tišinski župan Franc Horvat zapleta ne želi komentirati, saj v zadnjem obdobju ni bil strankarsko aktiven, da bi bil seznanjen z vsemi podrobnostmi, a upa, da se bo razpletlo v dobrobit stranke. Tudi vidni član stranke in nekdanji dolgoletni državni svetnik Marjan Maučec nima posebnega komentarja, a vendarle meni, da se stranki slabo piše, če je ne bo prevzel Gregorčič. »Balažic ni upravičil zaupanja,« pa je jasen Franc Küčan, kmečki sindikalist in dolgoletni član SLS, ki je leta 2022 za poslanca kandidiral v okviru zavezništva Povežimo Slovenijo. Sedanjemu predsedniku očita, da je iz stranke izključil tako imenovano sivo eminenco, ki so jo sestavljali ugledni možje, ni omogočil regionalnega zastopstva v izvršilnem odboru stranke, ravno tako pa da stranka, ki je zmeraj veljala za stranko kmetov, pod njegovim vodstvom molči ob številnih tegobah, s katerimi se ti spopadajo pod trenutno oblastjo.
»Podpiram, da stranko prevzame človek, ki je prišel od zunaj in kot novinec na evropskih volitvah zbral več kot 32 tisoč glasov,« poudarja Küčan. Dogajanje v SLS ni zanemarljivo tudi zaradi jesenskih volitev v organe Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, kjer ima stranka s Slovensko kmečko zvezo velik vpliv in zmeraj visoko računico.
Janko Halb, nekdanji poslanec SLS, na celotno dogajanje gleda širše. Meni namreč, da je ta hip velik potencial za formiranje politične sile desne provenience v slovenskem političnem prostoru. Pri tem kot rešitev navaja nujno proaktivnost obstoječih desnosredinskih strank in tudi Platforme sodelovanja Anžeta Logarja, ki bi po njegovi oceni morale oblikovati nekakšno unijo, kar bi bil dolgoročni in pravno zavezujoč politični projekt, ta pa bi državi zagotovil prehod v normalno – proevropsko politično stabilnost. »Čakati na biološke zakone sprememb, je metoda 'ležanja na kavču', ki jo forsirajo tako levi kot desni za status quo, zato tudi opozarjam na ležernost Logarja in njegove platforme, saj je že zamudil priložnost za preboj,« opozarja. Naj izkoristi trenutno stanje, poziva tudi Gregorčiča, ki ga vidi kot novega vodjo SLS, desne opcije in tudi kot kredibilnega prihodnjega predsednika vlade. »Gregorčič premore intelektualni in politični potencial, zato lahko po mnenju mnogih edini pozitivno konkurira sedanjemu premierju in tudi liderju opozicije,« je še prepričan Halb, ki je ob tem ravno tako kritičen do delovanja Balažica.
Burno pa ni le dogajanje v SLS, saj v poletni vročiči nastajajo tudi drugi politični projekti. Ob (predolgem?) čakanju na naslednjo potezo Anžeta Logarja se namreč rojevajo ločene strankarske pobude na strani predsednika državnega sveta Marka Lotriča, zdaj že bivšega kočevskega župana in novpečenega evropskega poslanca Vladimirja Prebiliča, vrnitev na politični parket pa napoveduje celo "teflonski" Karl Erjavec. Pri vsem skupaj ni odveč pripomniti, da je formiranje stranke nujno povezano tudi s kapitalom, njen morebiten uspeh pa še s toliko večjim.