Začelo se je črpanje 3,2 milijarde evrov iz programa evropske kohezijske politike, ki jih mora Slovenija porabiti do konca leta 2029. Po napovedih ministra za kohezijo in regionalni razvoj Aleksandra Jevška bodo že v tem mesecu objavili prve razpise, v tem letu naj bi jih bilo objavljenih za 600 milijonov evrov. Ob tem na Jevškovem ministrstvu napovedujejo tudi poziv za pripravo dogovora o razvoju regij (DRR).
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Gre za pomemben, čeprav ne edini vir financiranja regijskih projektov, ki pa zagotavlja neposredno financiranje projektov posameznih lokalnih skupnosti z evropskim in državnim denarjem, ne da bi bilo treba kandidirati za sredstva na razpisih.
V novem programskem obdobju bo v okviru DRR na voljo okoli 459 milijonov evrov, ki se bodo razdelili med obe kohezijski regiji: vzhodno, ki ji bo pripadlo 65 odstotkov sredstev, in zahodno Slovenijo, ki pričakuje 35-odstotni delež sredstev. Koliko sredstev bodo dobile posamezne regije znotraj kohezijske regije vzhodna Slovenija, še ni znano, saj se mora o delitvi sredstev dogovoriti in jo potrditi razvojni svet kohezijske regije. Radenski župan Roman Leljak, ki je član razvojnega sveta, je na zadnji seji občinskega sveta dejal, da so imeli na mizi predlog za slabih 43 milijonov evrov, a so ga zavrnili, toda po naših informacijah si regija lahko obeta sredstva v tej višini.
To nam je potrdil tudi Bojan Kar, direktor Razvojnega centra Murska Sobota (RCMS), vodilne regionalne razvojne agencije. »Če bo delitev sredstev za novo finančno obdobje sprejeta na podobnih temeljih, potem drži vaš podatek in ocenjujemo, da bo regija imela na razpolago okoli 40 milijonov evrov za izvajanje DRR v aktualnem programskem obdobju,« prikimava Kar, ki ključno vlogo pri pripravi DRR pripisuje razvojnemu svetu pomurske regije (razvojni svet) in svetu pomurske razvojne regije (svet regije). V sklopu mreže regijskih razvojnih institucij so se tako po besedah Kara v dogovoru s predsednikom razvojnega sveta Tadejem Ružičem lotili pregleda že identificiranih projektnih predlogov v okviru sprejetega regionalnega razvojnega programa (RRP), ki izkazujejo potencial za morebitno uvrstitev v DRR. »Glede na pridobljene informacije ministrstva lahko regije povabilo za pripravo DRR, ki bo vključevalo jasne pogoje in merila, pričakujemo predvidoma v juniju. Rok za oddajo prvega osnutka DRR naj bi bil v jesenskih mesecih,« nam je pojasnil direktor RCMS.
Namakali bi iz reke Mure
Prej omenjeni RRP je ključen strateški dokument regijskega razvoja, ki je bil v končni različici sprejet lanskega junija, vsebuje pa čez 400 projektnih predlogov v skupni vrednosti čez tri milijarde evrov. Jasno je, da gre več ali manj za seznam želja, ki so nemalokrat predmet trenutnega navdiha nosilcev regijskega razvoja, čeprav so v dokumentu opredeljeni tudi prednostni regijski projekti. Med njimi je 150-milijonski projekt namakanja Pomurja iz reke Mure, o katerem je beseda tekla na zadnji seji sveta regije v soboški vojašnici.
Vrednost projekta, ki ga vodi Pomurska gospodarska zbornica (PGZ), nekajkrat presega kapaciteto prihodnjega DRR, direktor PGZ Robert Grah pa je pri svetu regije iskal 40 tisoč evrov za sofinanciranje potrebne študije izvedljivosti za ambiciozen projekt. »Danes namakamo slabih tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč, potem pa bi namakali 15 tisoč hektarjev,« je podkrepil upravičenost projekta. Čeprav se je okoli sofinanciranja študije razvnela razprava, v kateri je soboški župan Damjan Anželj spomnil na finančno udeležbo kmetijskih družb, ki bodo imele največ od projekta, je svet regije vendarle sledil pozivu direktorja PGZ.
Kot poudarja Ružič, predsednik razvojnega sveta, za projekte iz RRP ne glede na to, ali so uvrščeni na prednostni seznam, kakor je tudi projekt namakanja, obstajajo različni viri financiranja. DRR je tako le eden izmed možnih virov financiranja, ki pa je, kot pravi Ružič, po zadnjem predlogu ministrstva dokaj zožil vsebine projektov, ki se lahko financirajo iz za to namenjenih sredstev. Gre za tri ciljne politike: 1. Pametna Evropa, kamor spadajo projekti, povezani s podjetniškim usposabljanjem in podjetniškimi inkubatorji, 2. Zelena, okolju prijaznejša nizkoogljična Evropa, kjer bodo imeli mesto projekti, povezani z odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda, pitno vodo in zeleno infrastrukturo, ter 3. Bolj povezana Evropa z izboljšanjem mobilnosti, kjer bo denar na voljo predvsem za trajnostno mobilnost in kolesarske povezave.
Pripravili bodo predlog nabora projektov
Če glede na ciljne vsebine preletimo projekte v RRP, lahko ugotovimo, da bi mesto v DRR našli projekti, kot so vpeljava inovacijskih rešitev v pomursko gospodarstvo, središče inovacij InnovHub, sofinanciranje individualnih čistilnih naprav, investicije v vodovodno omrežje in ohranjanje vodnih virov ter vzpostavitev pomurskega kolesarskega omrežja. Aktivnosti v zvezi s tem projektom sicer že tečejo, o njem pa so govorili tudi na minuli seji sveta regije, pri čemer je bilo zaznati, da v regiji vlada pravi informacijski kaos glede stanja mreže kolesarskih poti v Pomurju.
»RCMS bo pripravil predlog nabora projektov izmed vseh že predlaganih, ki bi se lahko financirali iz vsebin DRR, da bo glede na zožene vsebine razvidno, koliko je razvojnega potenciala in kakšna je tudi investicijska zmožnost občin za zagotavljanje lastnih deležev,« pojasnjuje nadaljnji postopek predsednik razvojnega sveta in dodaja, da ministrstvo pripravlja nove pogoje in merila za izbor projektov, pri čemer bo eno izmed bistvenih meril to, da ima projekt vpliv na celotno regijo ali njen del. Spremembe v razvojnem svetu podpirajo, saj si želijo, da bo izbor projektov uresničljiv in bo zasledoval regijske učinke in ne toliko interese posamezne občine. »Naloga lokalnih skupnosti pa je, da v tej smeri svoje predlagane projekte pripravijo vključno s pridobljeno dokumentacijo za začetek izvajanja projektov in zaprto finančno konstrukcijo, pri čemer so nekatere že zelo daleč,« še pravi Ružič.
Kako nadomestiti pomanjkanje pokrajin?
Ob spremljanju dela regijskih organov, kot sta Razvojni svet Pomurske regije in Svet pomurske razvojne regije, se ni mogoče znebiti občutka, da so odločitve sprejete na tej ravni pogosto brez večjih učinkov. Čuti se pomanjkanje pokrajin, kar priznavajo tudi župani. Čeprav je jasno, da aktualna vlada ustanavljanju pokrajin ni naklonjena, pa je minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek vendarle v letošnjem letu napovedal prenovo zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Ta namreč dodeljuje pristojnosti načrtovanja regionalne politike in izvajanja nalog regionalnega razvoja državi in občinam, pri čemer izpušča vmesno raven pokrajin, torej samoupravnih lokalnih skupnosti regionalnega obsega. Trenutna ureditev, kot pojasnjuje Bojan Kar, direktor vodilne regionalne razvojne agencije Razvojnega centra Murska Sobota, skuša to vrzel zapolniti ravno s prej omenjenimi organi odločanja na regijski ravni, ki jim podporo zagotavljajo regionalne razvojne agencije, a izkušnje kažejo, da je takšna ureditev neustrezna. »Predlog sprememb zakona bi tako moral izpostaviti pomanjkljivosti in stremeti k večji učinkovitosti ter izboljšanju procesov načrtovanja, implementacije, spremljanja in evalvacije uresničevanja regionalne politike ter razvojnih aktivnosti in ukrepov na regijski ravni,« poudari Kar.