Redefinirajmo subvencijsko politiko
Jože Bračko, kmet iz Lastomerec: »Kmetijska politika, ki jo izvajamo, je v veliki meri odvisna od evropskih sredstev, ki jih kmetijstvo dobi. V tej perspektivi je prišlo do nekaterih vsebinskih premikov. V prihodnje bo po moji oceni potreben radikalen zasuk v subvencijski politiki in drugih politikah, povezanih s kmetijstvom. Denar, ki ga dobimo, mora biti usmerjen v dvig samooskrbe na čim višjo raven. Nekateri sedanji ukrepi so že usmerjeni v spodbujanje tega. Nova vlada se bo morala takoj začeti ukvarjati z redefiniranjem subvencijske politike, kar po moje ni slabo. Vsi, tako politiki kot kmetje, vemo, da bo sredstev manj. To pa ne pomeni, da bo manj denarja za družinske kmetije. S pametno kmetijsko politiko bi lahko sredstva za družinske kmetije celo povečali. Moja ocena in pričakovanje je, da bo v politiki dovolj razumevanja in bo iz subvencij izvzela pet ali šest velikih posestev, kot temu pravijo moji kolegi delniških družb. Ta so s svojo ekonomijo obsega in izrazito usmerjenostjo v konvencionalno poljedelstvo dovolj močna, da lahko preživijo brez subvencij. Cilj kmetijske politike mora biti, da spodbuja zaokrožene kmetije – kmetije, ki imajo v svoji proizvodnji tudi živinorejo. Čeprav živim in delam na desnem bregu Mure, mi je v velikem interesu revitalizacija govedoreje na Goričkem. To bom ponazoril s primerom. V tem trenutku smo res samozadostni pri oskrbi z govejim mesom, vendar se nam lahko hitro zgodi, da to ne bomo več. Čeprav je naša država majhna, nas lahko hitro prizadenejo nagle spremembe na evropskem trgu z govejo živino. Imamo premajhno kravjo čredo, da bi nam zagotavljala normalno reprodukcijo in dovolj telet za nadaljnjo rejo. Vdor Turčije na evropski trg s teleti so že čutili naši rejci, saj so se morali umakniti iz Slovaške na sever Češke. Tudi cene telet za nadaljnjo rejo stalno rastejo, zato se mi zdi pomembna revitalizacija takih območij, kot je Goričko, ki je nekoč imelo tradicijo v govedoreji.«
Potrebujemo konsenz o razvoju kmetijstva
Franc Küčan, predsednik območnega odbora Kmetijsko-gozdarske zbornice Murska Sobota: »Če povem poenostavljeno, z mojega osebnega vidika, nič. Pa ni tako, po moji oceni moramo priti do konsenza, v kateri smeri razvijati kmetijstvo. To pomeni optimalno izkoriščanje naravnih danosti za doseganje popolne samooskrbe s hrano in s tem povezanih razmer za kmetovanje. Najbolj enostavno bi bilo, da naštevam potrebne spremembe, toda izzvenelo bi preveč demagoško. Zato smo se v območnem odboru odločili, da skupaj s strokovnimi službami in drugimi akterji v pomurskem kmetijstvu – predvsem z zadrugami – pripravimo strategijo razvoja zasebnega kmetijstva v Pomurju. Ta mora vsebovati jasne razvojne usmeritve na eni strani in možnosti, da te cilje dosežemo, na drugi. To se mi zdi izredno pomembno za generacijo, ki prihaja za nami. Ti mladi ljudje morajo vedeti, v katero smer se lahko razvijajo in kakšni so pogoji za njihov razvoj. Mladi kmet mora vedeti, kaj mu je na voljo in s čim se bo ukvarjal na tem ali onem koncu Pomurja. S tem dokumentom bi lahko na državni ravni argumentirano zagovarjali pomen regije in moč regije v slovenski prehranski bilanci. Dokument je lahko osnova, da se kmetijska politika prilagodi potrebam regije, hkrati pa je izhodišče, da država izvede ukrepe, ki bodo omogočili širitev in razvoj kmetij. Tu ne mislim toliko na finance, ampak druge ukrepe, na primer zemljiško politiko, eden od pogojev za oživljanje kmetijstva npr. na degradiranem Goričkem je možnost rentnega odkupa kmetijskih zemljišč. S tem bi ob spodbujanju razvoja mladih kmetij prišli do vira sredstev za socialne transferje, ki so zdaj breme občin.«
Konvencionalni kmetje so premočni
Milan Rus, ekološki kmet z Mote: »Moje razumevanje kmetijstva je čisto drugačno od razumevanja konvencionalnih pridelovalcev. Na finančnem področju si ne želim posebnih sprememb. Edino, kar me žuli, je slaba finančna podprtost naložb za finalizacijo naših pridelkov. Tega, da bi se spremenila način in razumevanje kmetovanja, ne pričakujem. Konvencionalni kmetje so premočni. Je pa res, da nas ni več mogoče izbrisati s kmetijskega zemljevida, in to ne zaradi nas samih, ampak zaradi elite, ki zahteva zdravo pridelano hrano. Želim pa si, da bi nam zagotovili boljšo strokovno podporo. Na račun varčevanja pri stroki v javni službi vedno izgubljamo ekološki pridelovalci. Sicer pa kot ekološki kmet v boju interesov med samimi kmeti ne pričakujem veliko."
Jože Bračko, kmet iz Lastomerec: »Kmetijska politika, ki jo izvajamo, je v veliki meri odvisna od evropskih sredstev, ki jih kmetijstvo dobi. V tej perspektivi je prišlo do nekaterih vsebinskih premikov. V prihodnje bo po moji oceni potreben radikalen zasuk v subvencijski politiki in drugih politikah, povezanih s kmetijstvom. Denar, ki ga dobimo, mora biti usmerjen v dvig samooskrbe na čim višjo raven. Nekateri sedanji ukrepi so že usmerjeni v spodbujanje tega. Nova vlada se bo morala takoj začeti ukvarjati z redefiniranjem subvencijske politike, kar po moje ni slabo. Vsi, tako politiki kot kmetje, vemo, da bo sredstev manj. To pa ne pomeni, da bo manj denarja za družinske kmetije. S pametno kmetijsko politiko bi lahko sredstva za družinske kmetije celo povečali. Moja ocena in pričakovanje je, da bo v politiki dovolj razumevanja in bo iz subvencij izvzela pet ali šest velikih posestev, kot temu pravijo moji kolegi delniških družb. Ta so s svojo ekonomijo obsega in izrazito usmerjenostjo v konvencionalno poljedelstvo dovolj močna, da lahko preživijo brez subvencij. Cilj kmetijske politike mora biti, da spodbuja zaokrožene kmetije – kmetije, ki imajo v svoji proizvodnji tudi živinorejo. Čeprav živim in delam na desnem bregu Mure, mi je v velikem interesu revitalizacija govedoreje na Goričkem. To bom ponazoril s primerom. V tem trenutku smo res samozadostni pri oskrbi z govejim mesom, vendar se nam lahko hitro zgodi, da to ne bomo več. Čeprav je naša država majhna, nas lahko hitro prizadenejo nagle spremembe na evropskem trgu z govejo živino. Imamo premajhno kravjo čredo, da bi nam zagotavljala normalno reprodukcijo in dovolj telet za nadaljnjo rejo. Vdor Turčije na evropski trg s teleti so že čutili naši rejci, saj so se morali umakniti iz Slovaške na sever Češke. Tudi cene telet za nadaljnjo rejo stalno rastejo, zato se mi zdi pomembna revitalizacija takih območij, kot je Goričko, ki je nekoč imelo tradicijo v govedoreji.«
Potrebujemo konsenz o razvoju kmetijstva
Franc Küčan, predsednik območnega odbora Kmetijsko-gozdarske zbornice Murska Sobota: »Če povem poenostavljeno, z mojega osebnega vidika, nič. Pa ni tako, po moji oceni moramo priti do konsenza, v kateri smeri razvijati kmetijstvo. To pomeni optimalno izkoriščanje naravnih danosti za doseganje popolne samooskrbe s hrano in s tem povezanih razmer za kmetovanje. Najbolj enostavno bi bilo, da naštevam potrebne spremembe, toda izzvenelo bi preveč demagoško. Zato smo se v območnem odboru odločili, da skupaj s strokovnimi službami in drugimi akterji v pomurskem kmetijstvu – predvsem z zadrugami – pripravimo strategijo razvoja zasebnega kmetijstva v Pomurju. Ta mora vsebovati jasne razvojne usmeritve na eni strani in možnosti, da te cilje dosežemo, na drugi. To se mi zdi izredno pomembno za generacijo, ki prihaja za nami. Ti mladi ljudje morajo vedeti, v katero smer se lahko razvijajo in kakšni so pogoji za njihov razvoj. Mladi kmet mora vedeti, kaj mu je na voljo in s čim se bo ukvarjal na tem ali onem koncu Pomurja. S tem dokumentom bi lahko na državni ravni argumentirano zagovarjali pomen regije in moč regije v slovenski prehranski bilanci. Dokument je lahko osnova, da se kmetijska politika prilagodi potrebam regije, hkrati pa je izhodišče, da država izvede ukrepe, ki bodo omogočili širitev in razvoj kmetij. Tu ne mislim toliko na finance, ampak druge ukrepe, na primer zemljiško politiko, eden od pogojev za oživljanje kmetijstva npr. na degradiranem Goričkem je možnost rentnega odkupa kmetijskih zemljišč. S tem bi ob spodbujanju razvoja mladih kmetij prišli do vira sredstev za socialne transferje, ki so zdaj breme občin.«
Konvencionalni kmetje so premočni
Milan Rus, ekološki kmet z Mote: »Moje razumevanje kmetijstva je čisto drugačno od razumevanja konvencionalnih pridelovalcev. Na finančnem področju si ne želim posebnih sprememb. Edino, kar me žuli, je slaba finančna podprtost naložb za finalizacijo naših pridelkov. Tega, da bi se spremenila način in razumevanje kmetovanja, ne pričakujem. Konvencionalni kmetje so premočni. Je pa res, da nas ni več mogoče izbrisati s kmetijskega zemljevida, in to ne zaradi nas samih, ampak zaradi elite, ki zahteva zdravo pridelano hrano. Želim pa si, da bi nam zagotovili boljšo strokovno podporo. Na račun varčevanja pri stroki v javni službi vedno izgubljamo ekološki pridelovalci. Sicer pa kot ekološki kmet v boju interesov med samimi kmeti ne pričakujem veliko."
