V Sloveniji je bilo letos s sladkorno peso posejanih okrog 100 hektarjev kmetijskih površin, polovico od tega v Pomurju. Poljščino so z njiv že pospravili v Podravju in Prlekiji, tam se je spravilo začelo že konec oktobra, pred dnevi pa je steklo tudi v Prekmurju, kjer se bo ob ugodnih vremenskih razmerah končalo konec novembra oziroma v začetku decembra.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Pridelavo in spravilo sladkorne pese v Sloveniji že šest let organizira zadruga Kooperativa Kristal iz Ormoža, zato so tudi letošnji pogoji odkupa enaki kot prejšnja leta. Sladkorna pesa se nalaga neposredno na njivah pridelovalcev, nato jo prepeljejo v proizvodnjo v tovarni sladkorja Županja na Hrvaškem, kjer opravijo tudi vse analize.
Kot pove Vladimir Hunjadi, strokovni sodelavec ormoške zadruge, je letošnja letina s količinskega vidika boljša kot lanska, pridelek se namreč giblje med 70 in 80 tonami na hektar. Je pa zato slabša po kakovosti. »Spomladi so bile težave s setvijo, zaradi dežja je prihajalo do zamud pri setvi. Deževno vreme se je nadaljevalo tudi pozneje, zato se pesa maja ni dovolj razvila. Komaj julija in avgusta so se začeli topli dnevi, ki so se nadaljevali vse do pozne jeseni oziroma do spravila. Vemo pa, da je za kakovost oziroma višjo vsebnost sladkorja potrebna jesen s toplimi dnevi in mrzlimi nočmi, kar pa se ni zgodilo.« Kot je dodal Hunjadi, je v toplih jesenskih dneh pesa začela ponovno rasti oziroma retrovegetirati, zato je že začela porabljati pridelan sladkor. »Vsebnost sladkorja oziroma digestija je zato le okrog 14-odstotna. Glede na razmere v sosednjih državah in v severni Evropi lahko sicer rečemo, da imamo dobro letino. Tam se namreč srečujejo z gnilobo, ponekod poljščino zaradi tega niti ne spravljajo z njiv.«
Letošnja odkupna cena pri 16-odstotni digestiji in brez organskih primesi je 43 evrov za tono, pridelovalci pa po koncu obračunskega obdobja za letošnjo letino lahko dobijo še dodatne 3 evre po toni. »To pomeni, da se 43 evrov za tono plača takoj, 3 evre po toni pa naslednje leto, če bo povprečna evropska cena na borzi v obračunskem obdobju več kot 650 evrov za tono. Ker sladkorja primanjkuje in je omenjena cena višja od tisoč evrov za tono, lahko pričakujemo, da bo to plačilo realizirano,« je še povedal Vladimir Hunjadi.