Na delovnem sodišču v Murski Soboti Robert Kljajić, nekdanji uslužbenec murskosoboškega finančnega urada, ki toži donedavno delodajalko Finančno upravo Republike Slovenije (FURS), še naprej skuša dokazati, da so ga nezakonito vrgli iz službe. FURS je Kljajića odpustila z očitkom, da je kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Nekdanji davkar je namreč osumljen korupcijskega kaznivega dejanja, preganja pa ga specializirano državno tožilstvo, pristojno za pregon najhujših oblik kriminala. Kazenska zadeva je zdaj v fazi preiskave na mariborskem okrožnem sodišču. Kljajića so sicer 13. julija 2016 v križišču Gregorčičeve ulice in Ulice arhitekta Novaka v Murski Soboti v spektakularni akciji policisti zasačili prav sredi domnevnega kaznivega dejanja, ko naj bi bil izsiljeval enega od davčnih dolžnikov. Ker je višja državna odvetnica Katja Toth prejšnji teden napovedala, da želi predstaviti še nekaj dokaznih predlogov, sodnik Emil Vučkič še ni končal pravdanja. Tudi Peter Surić iz odvetniške pisarne Čeferin, ki brani Kljajića, še ni dokončal svojega nastopa.
Do zdaj je bilo sicer na sodišču predstavljeno, da je Darko Glavač, davčni dolžnik, Kljajića spoznal prek skupnega prijatelja. Pred izročitvijo 10 tisoč evrov, kolikor naj bi bil zahteval tožnik, 13. julija 2016, ko so Kljajića prijeli policisti, sta se nekajkrat srečala. Glavač je imel maja 2016 okoli 120 tisoč evrov dolga do davkarije, v pogovorih pa mu je Kljajić omenil možnost obročnega odplačevanja dolga oziroma odloga izvršbe na nepremičnino. Potem ko je gradbenik Glavač dosegel odlog v davčnem postopku, so, tako domnevna tožnikova žrtev, sledili klici, v katerih je Kljajić menda zahteval nagrado. V teh klicih naj bi spraševal, »kako daleč je zadeva, in vidiš, kako je to vse mogoče urediti«. Vmes je Glavač dogajanje prijavil policiji. »Nikoli nisem vzel od njega denarja, niti enega evra, niti se nisem nikoli z njim dogovoril za preurejanje stanovanja. To je njegova zgodba,« je pred Vučkičem in Tothovo še zatrjeval samostojni podjetnik.
Prav na tem je svojo obrambo utemeljil Kljajić. Da je 10 tisoč evrov, ki mu jih je 13. julija dal gradbenik, ko se je zgodila aretacija, denar, ki naj bi mu ga bil dolžan Glavač. »Ker sem o njem slišal le dobre reference, sem mu maja 2016 dal 20 tisoč evrov predujma za preureditev stanovanja v Ljutomeru. Za Glavača, ki ga poznam od leta 2015, mi je povedal najin skupni prijatelj.« Danes mu je zelo žal, da o predujmu in adaptaciji stanovanja nista podpisala pogodbe. Ko sta se zapletla v pogovor, mu je naposled med drugim dejal, da mu lahko pri sodelavcu uredi termin v zvezi z obročnim plačevanjem dolga in odlogom izvršbe: »Nikoli pa se nisem z njim pogovarjal o kakšni nagradi, niti me ni on vprašal, ali mi bo moral kaj plačati za nasvet. Še več: niti sam nisem ničesar hotel.«
Do zdaj je bilo sicer na sodišču predstavljeno, da je Darko Glavač, davčni dolžnik, Kljajića spoznal prek skupnega prijatelja. Pred izročitvijo 10 tisoč evrov, kolikor naj bi bil zahteval tožnik, 13. julija 2016, ko so Kljajića prijeli policisti, sta se nekajkrat srečala. Glavač je imel maja 2016 okoli 120 tisoč evrov dolga do davkarije, v pogovorih pa mu je Kljajić omenil možnost obročnega odplačevanja dolga oziroma odloga izvršbe na nepremičnino. Potem ko je gradbenik Glavač dosegel odlog v davčnem postopku, so, tako domnevna tožnikova žrtev, sledili klici, v katerih je Kljajić menda zahteval nagrado. V teh klicih naj bi spraševal, »kako daleč je zadeva, in vidiš, kako je to vse mogoče urediti«. Vmes je Glavač dogajanje prijavil policiji. »Nikoli nisem vzel od njega denarja, niti enega evra, niti se nisem nikoli z njim dogovoril za preurejanje stanovanja. To je njegova zgodba,« je pred Vučkičem in Tothovo še zatrjeval samostojni podjetnik.
Prav na tem je svojo obrambo utemeljil Kljajić. Da je 10 tisoč evrov, ki mu jih je 13. julija dal gradbenik, ko se je zgodila aretacija, denar, ki naj bi mu ga bil dolžan Glavač. »Ker sem o njem slišal le dobre reference, sem mu maja 2016 dal 20 tisoč evrov predujma za preureditev stanovanja v Ljutomeru. Za Glavača, ki ga poznam od leta 2015, mi je povedal najin skupni prijatelj.« Danes mu je zelo žal, da o predujmu in adaptaciji stanovanja nista podpisala pogodbe. Ko sta se zapletla v pogovor, mu je naposled med drugim dejal, da mu lahko pri sodelavcu uredi termin v zvezi z obročnim plačevanjem dolga in odlogom izvršbe: »Nikoli pa se nisem z njim pogovarjal o kakšni nagradi, niti me ni on vprašal, ali mi bo moral kaj plačati za nasvet. Še več: niti sam nisem ničesar hotel.«
