Dejstvo je, da se svetovno prebivalstvo stara; po izračunih bo tako v naslednjih petih desetletjih število starejših naraslo iz današnjih 60 milijonov na dve milijardi. Danes je med desetimi ljudmi na Zemlji eden starejši od 60 let, čez petdeset let bo toliko star eden od petih. To pomeni, da bo – prvič v človeški zgodovini – več ljudi, ki so stari nad 60 let, kot je otrok.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KOLUMNA) Odgovornim velja poziv, da prevetrijo tekmovalna pravila
Tradicionalni lokalni obračuni na nogometnih zelenicah morajo ostati, saj gre za dediščino, ki zaznamuje dogajanje tako v Prlekiji kot v Prekmurju.
V Sloveniji je bilo na začetku letošnjega leta nekaj več kot 413 tisoč prebivalcev starejših od 65 let, to je več kot 20 odstotkov starejših; med njimi je največ žensk. Starost sama po sebi sicer ni problem, to pa postane, ko ljudje ne morejo več živeti človeku dostojnega življenja. V Sloveniji je namreč med starejšimi od 65 let najvišja stopnja tveganja revščine, zato je pa njihova samoocena zadovoljstva z življenjem najnižja. Med starejšimi, ki živijo pod pragom revščine je 89 tisoč upokojencev.
A odgovorni, očitno, na starejše pozabljajo. Na to namreč ob mednarodnem dnevu starejših opozarja Skupnost socialnih zavodov Slovenije, ki, pravi, da slovenska vlada - kljub rekordnemu proračunu – v prihodnost prelaga sistemsko ureditev področja dolgotrajne oskrbe. Sekretar omenjene Skupnosti socialnih zavodov, Jaka Bizjak pravi, da zadnje izjave predsednika vlade nakazujejo, da na sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi v tem mandatu ne gre računati: »Če pogledamo predlog proračuna za naslednji dve leti, je jasno, da vlada za vlaganja v nujno potrebno krepitev zmogljivosti za zagotavljanje storitev za starejše namenja nezadostna sredstva.« Bizjak dodaja, da se soočamo s kritičnim pomanjkanjem postelj v domovih za starejše ter storitev pomoči na domu, a v načrtu vlade ni nobenega novega javnega doma za starejše. »Hkrati,« dodaja Bizjak: »je treba izpostaviti zablodo snovalcev politik področja dolgotrajne oskrbe, ki pravijo, da bodo ta problem rešili s krepitvijo oskrbe znotraj družine. Tovrstne oblike pomoči so učinkovite samo v družbah z nizko stopnjo zaposlenosti žensk za polni delovni čas; v Sloveniji pa imamo eno najvišjih stopenj zaposlenosti žensk, kar pomeni, da ne morejo skrbeti še za ostarele v družini.« Dodal je še, da slovenski starostniki velikokrat živijo v prevelikih stanovanjih in hišah, kjer jim že malo resnejše zdravstvene težave ali nekaj stopnic popolnoma onemogočijo življenje: »Ni se mogoče izogniti vtisu, da slovenska država stavi na oskrbo znotraj družine samo zato, ker je to za proračun ugodneje, manj pa jo zanima, če je to primerna rešitev glede na dejanske potrebe starostnikov in zmožnosti njihovih bližnjih.«
Še eden od problemov zelo zaznamuje življenje mnogih starejših – osamljenost. Način življenja družin se je namreč v zadnjih letih zelo spremenil. Zato se bodo s to temo ukvarjali prihodnji teden, ko bo v Ljubljani potekal Festival za tretje življenjsko obdobje.