V državi sta pred kratkim odjeknili skrb vzbujajoči novici o zaprtju dveh večjih podjetij. V ameriški multinacionalki Adient, v kateri proizvajajo avtomobilske sedeže, so napovedali, da bodo do konca leta zaprli obrat v Slovenj Gradcu, v katerem je 430 zaposlenih. Italijanska družba Safilo pa je napovedala, da bo junija zaprla tovarno za proizvodnjo očal v Ormožu, v kateri je 557 zaposlenih. Pri tem se poraja vprašanje, ali bi se lahko v negotovih razmerah na trgu kaj podobnega zgodilo tudi v Pomurju, kjer delujejo številne doslej uspešne družbe v tuji lasti.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
»Trenutno nimamo nobene informacije, da bi v katerem koli pomurskem podjetju razmišljali o zapiranju proizvodnje,« pravi direktor Pomurske gospodarske zbornice (PGZ) Robert Grah. Kot pojasnjuje, se v večini proizvodnih podjetij v regiji, ki so v tuji lasti, ukvarjajo tudi z razvojem produktov, ne zgolj s klasično proizvodnjo. »V primerih podjetij, ki se zapirajo, tako v Ormožu kot Slovenj Gradcu, ni bilo tovrstnih razvojnih programov, temveč zgolj proizvodnja. Ta pa je, kot vidimo, za takšne panoge v Sloveniji postala predraga,« pravi Grah, ki meni, da je eden od razlogov za to tudi letošnji dvig minimalne plače za 8,9 odstotka. »V večjih podjetjih v regiji, ki so v tuji lasti, trenutno ravno nasprotno razmišljajo o novih investicijah.« Napovedan investicijski ciklus je tudi posledica tega, da je večina teh podjetij s področja kovinskopredelovalne industrije, ki je pandemija ni prizadela toliko kot nekatera druga področja. Nepoškodovane so v tem pogledu ostale tudi oskrbne verige v panogi. »Veliko je odvisno od tega, v kateri panogi deluje posamezno podjetje, saj so razlike velike,« pravi Grah, ki dodaja, da so v tekstilni industriji v regiji precej bolj nastradali.
Pri velikih v povprečju desetodstotni padec
V PGZ so v zvezi s posledicami epidemije za poslovanje podjetij februarja opravili analizo med gospodarskimi družbami članicami zbornice. Po podatkih podjetij, ki skupno zaposlujejo okoli petino vseh zaposlenih v regiji, je 62 odstotkov teh podjetij lani utrpelo padec prodaje, kar 33 odstotkov pa jih je napovedalo, da bodo lansko poslovno leto sklenila z rastjo, ki bo v povprečju 15-odstotna. Od anketiranih podjetij jih kar 90 odstotkov za lani pričakuje dobiček. Pri tem je še zanimiv podatek, da 49 odstotkov anketiranih podjetij ni uveljavljalo državne pomoči. Sicer so v podjetjih kot najboljše vladne ukrepe ocenili čakanje na delo, skrajšani delovni čas in odlog kreditnih obveznosti. V pomurskih turističnih podjetjih so po ocenah PGZ lani doživeli od 30- do 40-odstotni padec prihodkov, večji padec so preprečili z uspešnim poslovanjem poleti, tudi zaradi turističnih vavčerjev, ki jih po pričakovanju v podjetjih v tej panogi označujejo za najboljši ukrep. Pri tem je tudi nekaj podjetij, ki so v času epidemije izstopala z uspešnim poslovanjem. Tak primer je ljutomerski Cleangrad, ki sodeluje s Pfizerjem pri dobavi čistih prostorov za proizvodnjo cepiva, pa tudi nekatera živilska podjetja, med katerimi Grah omenja Pomurske mlekarne. »Lahko bi na splošno ocenili, da je pomursko gospodarstvo kot celota lani doživelo okoli 10-odstotni padec prihodkov.« Pri tem Grah opozarja, da sami pokrivajo delovanje velikih in srednje velikih podjetij, medtem ko je slika povsem drugačna na področju malega podjetništva in obrtništva, kjer so bile nekatere dejavnosti onemogočene z vladnim odlokom.
Veliko sezonskih del
Po podatkih zavoda za zaposlovanje je brezposelnost januarja letos nekoliko narasla, pri tem se je v primerjavi z lanskim decembrom najbolj povečala ravno v pomurski regiji, in sicer za 8,4 odstotka. A kot pojasnjuje Aleksander Kavčič, direktor murskosoboške enote zavoda, gre za dolgoletni trend, po katerem je v Pomurju največ brezposelnih oseb januarja, saj je v regiji veliko sezonskega zaposlovanja v gradbeništvu, kmetijstvu, predelovalnih in storitvenih dejavnostih. »Konec leta preteče veliko pogodb o zaposlitvi, delavci se prijavijo pri nas za zimske mesece in spomladi ponovno delajo, velikokrat celo pri istih delodajalcih. Na podoben način se veliko delavcev zaposluje tudi čez mejo v Avstriji.« Kavčič ob tem poudarja, da je bilo število brezposelnih januarja v Pomurju za tri odstotke nižje kot januarja lani. Hkrati je murskosoboška edina enota zavoda v državi, kjer so imeli manj brezposelnih kot v enakem obdobju lani. »Zaradi epidemiološke situacije je sicer precej negotovo napovedovati zaposlovanje, predvsem na področju gostinstva in turizma, vendar kljub temu lahko glede na dolgoletne trende pričakujemo, da se bodo zaposlitve v prihodnjih mesecih povečevale, kar bo pomenilo nižanje števila brezposelnih oseb.«