Z današnjim dnem je v veljavo stopil zakon o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih za pogodbe, sklenjene med 28. junijem 2004 in 31. decembrom 2010.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Sprejetje zakona o ureditvi posojil v švicarskih frankih (CHF) je zmaga za Združenje frank, ki je že v preteklosti skušalo pomagati približno 32.000 gospodinjstvom, ki jih je zaradi kredita v CHF nenaden skok tečaja te valute leta 2015 pahnil v hudo finančno stisko. Po oceni Združenja frank je najem tega kredita, če prištejejo še poroke in družinske člane, vplival na življenje okoli 96.000 prebivalcev, med njimi tudi številnih v Pomurju.
Eden izmed njih je Miha Šoštarič iz Šalinec, ki je pred petnajstimi leti zaradi reševanja stanovanjskega problema ob dveh porokih za takratnih 25 milijonov tolarjev oziroma 100.000 evrov dobil posojilo le v CHF. »Po začetnih obrokih v višini nekaj več kot 500 evrov je v letu 2015 prišlo do nenadne rasti vrednosti švicarskega franka, tako da se je mesečni obrok povzpel na okoli 800 evrov. V sedmih letih znaša ta razlika v mojem primeru, zaradi rasti vrednosti švicarskega franka v primerjavi z evrom, blizu 20.000 evrov. Nekateri so se zaradi tega znašli v brezupnem položaju, saj gre za več kot 50-odstotno povišanje mesečnega obroka,« razlaga Šoštarič.
So bili poučeni o tveganju?
Zakon predpisuje tako imenovano valutno kapico v vseh posojilnih pogodbah, ki so bile sklenjene od 28. junija 2004 do 31. decembra 2014. Ta naj bi zbližala skupne stroške kredita v CHF s skupnimi stroški evrskega kredita in je določena pri desetih odstotkih. Banke morajo pripraviti anekse h kreditnim pogodbam in jih vročiti kreditojemalcem v 75 dneh, tudi za kredite, ki so bili že odplačani.
Predlagatelji zakona so prepričani, da bankirji niso opravili svojega dela, saj so zamolčali pasti valutnega tveganja, zavajali ali celo silili ljudi k najemanju kreditov v CHF in tako zasledovali le lasten dobiček. Z njimi se strinja poslanec Dejan Židan (SD), ki je zakon podprl. »Večinoma niso bili pravilno informirani o valutnih tveganjih in o dogajanjih na valutnih trgih. To je zadosten razlog, da država z intervencijo pomaga tem ljudem. Po mojem se je parlament pravilno odločil, da je stopil na stran ljudi in ne bank.«
Jožef Horvat, vodja poslancev NSi, je eden od osmih poslancev, ki zakona niso podprli. Pravi, da zakon daje lažno upanje tistim, ki so danes v stiski zaradi kredita v CHF. »Po vsem, kar smo lahko poslanci prebrali, vidimo, da bo zadeva šla na ustavno sodišče in morda celo na evropsko sodišče,« napoveduje pomurski poslanec, ki poudarja, da je večkrat sprejel predstavnike Združenja frank in razume njihove stiske, a da je seznanjen tudi z drugačnimi trditvami predstavnikov bank, ki dokazujejo, da so bili kreditojemalci poučeni o tveganju.
»Na drugi strani pa smo v predvolilnem času, ki ni racionalen. In nekateri pač, naj stane kar hoče, dajo glas za zakon in mislijo, da s tem pomagajo,« meni Horvat.
Brodnjak: Populistično posilstvo
Blaž Brodnjak, predsednik uprave Nove Ljubljanske banke, je za naš časopis dejal, da sprejetje zakona »pomeni, da nobena pogodba med neodvisnimi zasebnimi strankami in nobena razsodba neodvisne veje oblasti nista varni pred povsem populističnim posilstvom politikantov, ki ne razumejo koncepta ustvarjanja vrednosti in pomena mednarodne konkurenčnosti ter dostopa do kapitalskih trgov. S tem so poslanci brutalno izničili desetletne napore neodvisnih profesionalcev, da se je Slovenija naposled uvrstila na zemljevid najuglednejših svetovnih vlagateljev. Če ustavno sodišče tega samouničujočega dejanja ne bo takoj ustavilo, si kredibilnosti ne bo mogoče povrniti desetletja in v Butalah se bomo šentflorjanci prepirali o kozlovskih sodbah namesto pozicioniranja ob bok najuspešnejšim evropskim gospodarstvom. Ta generacija politikov vseh barv je dno prestavila še nekaj letvic nižje.«
V Združenju bank Slovenije so napovedali vložitev pobude za ustavno presojo zakona in predloga za njegovo začasno zadržanje. Prepričani so, da je nedavno sprejeti zakon protiustaven in krši tako nacionalne kakor tudi evropske predpise.
»Čaka nas torej še kar nekaj negotovosti, živim pa, tako kot drugi, ki se zaradi tega posojila nismo okoristili, ampak smo reševali stanovanjsko problematiko, v upanju, da se bo zadeva rešila v našo korist, saj se napoveduje ponovna rast švicarskega franka, kar pomeni še težje plačevanje mesečnih obrokov,« ob tem razmišlja Šoštarič.
Sodišče že razveljavilo sodbi
Med javnosti najbolj znanimi kreditojemalci v švicarskih frankih (CHF) je pomurski ekonomist Jože P. Damijan, ki se o tem javno sicer ne želi opredeljevati. »Opozoril bom le na ključni problem v tej zadevi – ali so banke ustrezno opravile svojo pojasnilno dolžnost glede tveganj zaradi morebitne depreciacije domače valute svojim posojilojemalcem v CHF,« je dejal za Vestnik in hkrati navedel, da je evropsko sodišče za človekove pravice presodilo, da ne. Ob tem je tudi ustavno sodišče razveljavilo dve sodbi iz navedenih razlogov. Blaž Brodnjak se sicer strinja, da morajo banke v navedenih primerih prevzeti odgovornost, vendar v isti sapi poudarja, da so za to pristojna sodišča. »Vsevprek trditi, da so banke zasledovale izključno dobičke in zavestno zavajale, je nesorazmerno in nepošteno. Ločen dokument z jasnimi opozorili o valutnem tveganju, ki ga posojilojemalec pri polni zavesti podpiše, služi svojemu namenu,« poudari predsednik uprave NLB.