Evropski teden zmanjševanja odpadkov je ozaveščevalna akcija, ki spodbuja preprečevanje nastajanja odpadkov. Letos se ta iniciativa, ki bo potekala med 21. in 29. novembrom, osredotoča na nevidne odpadke. To so odpadki, ki nastajajo med proizvodnjo izdelkov, pojasnjujejo na zbornici komunalnega gospodarstva.
Namen tega tedna je letos še posebej opozoriti na ogromne količine odpadkov, ki se skrivajo za proizvodnjo tudi najmanjših izdelkov in na dejanski vpliv teh izdelkov na okolje. Cilj je preprečevati nastajanje teh odpadkov s podaljševanjem življenjske dobe izdelkov, ponovno uporabo ter souporabo izdelkov namesto nakupa novih, so navedli v zbornici komunalnega gospodarstva, ki deluje pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).
V Sloveniji je zgolj v predelovalnih dejavnostih lani nastalo 1,35 milijona ton ali 16 odstotkov vseh v tem letu v državi nastalih odpadkov, so poudarili na statističnem uradu. Največ, 16 odstotkov vseh v predelovalnih dejavnostih nastalih odpadkov, je izviralo iz proizvodnje kemikalij in kemičnih izdelkov. Količinsko je bilo med odpadki največ odpadkov iz skupine odpadkov oblikovanja ter fizikalne in mehanske površinske obdelave kovin in plastike (24 odstotkov). Sledili so gradbeni odpadki in odpadki iz rušenja objektov in odpadki iz anorganskih in organskih kemijskih procesov (vsaki po 19 odstotkov).
Vestnik.si
Fotografija je simbolična.
V predelovalnih dejavnostih je lani v Sloveniji nastalo 84.888 ton nevarnih odpadkov, ki so predstavljali več kot polovico (58 odstotkov) vseh v tem letu v Sloveniji nastalih nevarnih odpadkov. Z izdelki so povezane tudi velike količine odpadne embalaže; te je bilo lani za 292.425 ton. 58 odstotkov odpadne embalaže je nastalo v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, 42 odstotkov pa v gospodinjstvih. Med odpadno embalažo iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti je bilo največ papirne in kartonske embalaže, in sicer 46 odstotkov; 28 odstotkov je bilo plastične in mešane embalaže, 15 odstotkov lesene embalaže ter 11 odstotkov drugih vrst odpadne embalaže.
Nataša Juhnov
Fotografija je simbolična
V predelovalnih dejavnostih je bilo ob tem v Sloveniji lani uporabljenih 220 milijonov kubičnih metrov sveže vode, največ v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov. Največ energije pa je bilo v predelovalnih dejavnostih porabljenih za proizvodnjo toplote, in sicer 50 odstotkov ali 18.000 teradžulov. Pri izpustih v zrak medtem podatki kažejo, da so predelovalne dejavnosti v Sloveniji leta 2018 izpustile v zrak 3,12 milijona ton emisij ogljikovega dioksida, 5870 ton emisij dušikovih oksidov in 220 ton emisij metana. V predelovalnih dejavnostih je nastalo tudi 1270 ton emisij trdnih delcev PM10, kar je bilo skoraj četrtina vseh emisij trdnih delcev v Sloveniji.
