Poteka prenova Slovenske ulice, pri tem so iz več razlogov nezadovoljni lastniki tamkajšnjih lokalov. Povedali ste, da bo občina skušala najti način, da jim bo pomagala nadomestiti izpad prihodkov, ki ga bodo utrpeli v času gradnje. Ste že našli rešitev?
»Vsak poseg v mestno jedro spremeni vsakodnevne navade in gibanje tistih, ki so vezani na to območje, tako v primeru stanovalcev kot podjetnikov. Tega smo se zavedali, ko smo začeli projekt, zato smo posebno pozornost namenili vzpostavljanju stikov z njimi. Ta dialog je potekal do trenutka, ko smo začeli gradnjo. Na zadnjem sestanku s podjetniki pred začetkom gradnje smo povedali, da bomo poiskali rešitev, da bi bilo mestno središče zanje bolj privlačno. Ko bo prenova končana, bodo lahko na občinskih zemljiščih, ki posegajo v notranjost Slovenske ulice, uporabljali javne prostore pod ugodnejšimi pogoji, kar bo stimulacija, da ostanejo v prostorih, ki jih že danes uporabljajo. V posameznih primerih bi lahko tudi subvencionirali najemnino za poslovne prostore. Občina je pri tem vezana na zakonske okvire, pri tem bomo naredili vse, da v proračunu zagotovimo denar za razpis, na katerega se bodo lahko podjetniki prijavili in uveljavljali te subvencije.«
Kaj se bo v smislu urejanja mestnega središča dogajalo po prenovi Slovenske ulice? Bo prenova zajela območje med Slovensko in Kocljevo ulico?
»Mesto bo v naslednjih dveh letih doživelo več sprememb, v prvi vrsti bodo nastale s pomočjo evropskih sredstev, ki jih še moramo porabiti, saj so nam bila že dodeljena. Poleg prenove Slovenske ulice gre za prenovo Ulice arhitekta Novaka, Gregorčičeve in Slomškove ulice. To so največji projekti v tem obdobju. Pogovarjamo se tudi o možnosti gradnje objekta na gramoznem parkirišču v bližini avtobusne postaje, morda je o tem še prehitro govoriti, a Nepremičninski sklad je izrazil pripravljenost za financiranje gradnje okoli 30 varovanih stanovanj na tem območju. Seveda gre za vprašanje dogovora med lastniki zemljišča in skladom, mi nastopamo v vlogi pobudnika in zainteresirane stranke ter bomo pomagali pri gradnji. Prostorski akti za to območje so že pripravljeni, tako da ni nobenih ovir za začetek. Podobne pogovore bomo kmalu začeli tudi s Stanovanjskim skladom, ki investira v gradnjo neprofitnih stanovanj po principu, da občina zagotovi zemljišče, oni pa financirajo gradnjo stanovanj, namenjenih mladim družinam. Zanimiva investicija se obeta tudi na območju nekdanje kirurške stavbe v Gregorčičevi ulici, za katero že pridobivamo vso potrebno dokumentacijo in soglasja za zasebnega investitorja. Ta bi porušil objekt, ki propada, in postavil nov poslovni objekt, v katerem bi delovalo računalniško podjetje. Investicija bi prinesla 75 novih delovnih mest. Pred kratkim smo imeli sestanek s predstavniki Mercatorja, ki so nam predstavili nove ideje za območje nekdanjega Potrošnika. Vse to je pomembno za oživitev mestnega jedra, saj če dobimo tam trgovski objekt z veliko parkirnimi mesti, bo to pomenilo večji promet v središču mesta, s tem pa tudi večji promet za prej omenjene podjetnike, ki poslujejo v mestnem središču. Kocljeva ulica bo deležna delne prenove že zaradi gradnje objekta zasebnega investitorja, ki se bo predvidoma začela v začetku prihodnjega leta. Skozi to stavbo bo speljan dovoz do parkirišč pred stanovanjskimi bloki, kjer smo bili priča zgodbi o postavljanju betonskih ovir.«
Stanovalci menijo, da omenjeni dovoz ne bo dovolj zanje, stanovalce in zaposlene v novem objektu, zato upajo, da boste dodaten dovoz uredili še s severne strani.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
»Ti postopki tečejo vzporedno in gredo v pravo smer, pogovarjamo se o odkupu zemljišč na tisti strani, če bomo uspešni, bomo dovoz tudi zagotovili.«
Torej bo Mercator kljub vsemu zgradil trgovsko središče?
»Da. Gre sicer za druge gabarite, ne razmišljajo več o gradnji podzemnih garaž, saj bo trgovsko središče manjše, s tem pa večja zunanja parkirna površina, na kateri bodo posajena tudi drevesa. Pomembno je, da tak parkirni prostor umestimo v ta del mesta, saj so že danes težave s parkiranjem.«
Občina že leta opozarja na stanje na tem območju. Imate občutek, da pri Mercatorju tokrat mislijo resno?
»Pred tremi leti smo bili že zelo blizu, da bi začeli postopek za izdajo gradbenega dovoljenja, takrat so se v Mercatorju zvrstili dogodki, povezani z Agrokorjem, in zadeva se je ustavila. Glede na majhen tržni delež v Murski Soboti imajo velik interes, da zgradijo ta objekt, v tem vidijo tudi sami potencial. Ne morem vam povedati drugega, kot da se tega veselim.«
Kaj se dogaja s postopkom ustanavljanja novega lekarniškega zavoda, ali občina uresničuje ta načrt?
»Seveda. Bližamo se koncu priprave odloka o razdružitvi s Pomurskimi lekarnami, ki bo na dnevnem redu mestnega sveta v začetku naslednjega leta. Če bo potrjen, bodo sledili drugi postopki, povezani s soglasji različnih državnih instanc, tudi lekarniške zbornice in ministrstva za zdravje. Zavedam se, da postopek ne bo enostaven, a se mi zdi, da smo izrabili vsa sredstva in energijo, da bi uredili razmere znotraj Pomurskih lekarn, katerih del smo želeli ostati. Kot veste, nam to ni uspelo. Izvedli smo nakup lekarniških prostorov v Grajski ulici, kar je dobra osnova za začetek.«
Minilo je več kot pol leta od odprtja paviljona Expano. Kritiki še vedno menijo, da projekt na dolgi rok ni finančno vzdržen. Lahko po šestih mesecih predstavite kakšne podatke o poslovanju Expana?
»Od letošnjega aprila do oktobra je bilo v samem paviljonu več kot 15 tisoč obiskovalcev, širše območje Expana, na katerem je bilo v tem času organiziranih 44 dogodkov, pa je obiskalo že okoli 90 tisoč ljudi. Pred Expanom tega območja ni obiskal praktično nihče, razen domačih ribičev, zato lahko že iz teh številk ugotovimo, da je bil storjen velik korak naprej. Tudi finančna slika poslovanja v tem času je pozitivna, saj so ustvarili okoli 70 tisoč evrov presežka. Ta denar bo namenjen nadaljnji promociji projekta, s katerim se promovira celotna regija.«
Sabina Gutalj, nekoč zaposlena v mestni upravi, je dobila tožbo proti občini, zaradi katere bo morala ta seči globoko v žep. Glede na to, da gre za javni denar, je umestno vprašanje, ki vam ga postavlja mestna opozicija. Ali bo kdo za to odgovarjal?
»V tej zgodbi ni zmagovalcev in poražencev. Višje sodišče je ugotovilo kršitve Gutaljeve, hkrati pravi, da je bila sankcija prehuda, pri tem pa pozablja, da je mene kot župana na te kršitve opozoril kolektiv in kasneje tudi osemčlanska komisija za mobing, ki je sestavljena iz članov sindikata. Po drugi strani je sodišče razvezalo pogodbo o zaposlitvi, kar pomeni, da se delavka ne more več vrniti na svoje delovno mesto. Delavka oziroma odvetniška pisarna, ki jo zastopa, je že dobila na račun 100 tisoč evrov, 60 tisoč evrov pa smo poslali na Zavod za zdravstveno zavarovanje, s čimer smo plačali tudi vse druge prispevke. Vse skupaj znaša 160 tisoč evrov, kar je seveda visok znesek, sem pa bil kot župan dolžan zaščititi integriteto zaposlenih. Če bi ponovno prišlo do take situacije, bi ravnal enako. Zaradi procesnih spregledov, ki jih je po našem mnenju naredilo višje sodišče, bomo sprožili postopek revizije sodbe.«
Gospodarske družbe v občini, od katerih jih veliko deluje v severnem delu mesta, pričakujejo čimprejšnjo gradnjo vzhodne obvoznice. Kdaj se bo začela?
»Prejšnji teden sem bil nazadnje na direkciji za infrastrukturo, kamor hodim pogosto, saj vem, da je pritisk slovenskih občin, ki si prav tako prizadevajo za denar za gradnjo obvoznic, na direkcijo zelo velik, zato ne bi rad, da bi zaradi naše pasivnosti soboška obvoznica izpadla. Zagotovili so mi, da so odkupljena vsa zemljišča, prav tako je v večji meri rešeno vprašanje sebeborskega zadrževalnika, ki je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, to je povezano tudi z odločitvami Občine Moravske Toplice. Celotna investicija je ocenjena na 17 milijonov evrov. Za zdaj smo na dobri poti, da to obvoznico dobimo. Začetek gradnje je predviden v začetku leta 2021 oziroma konec leta 2020, če bo vse po sreči.«
Glede na rezultat zadnjih lokalnih volitev v mestnem svetu ni večjih razprtij, vendar je vprašanje, ali je to dobro za delovanje demokracije na lokalni ravni. Na zadnji seji mestnega sveta je celo svetnik vaše stranke izrazil nezadovoljstvo z odgovorom, ki ga je prejel od mestne uprave.
»Če je to storil naš predstavnik, potem demokracija v mestnem svetu deluje. Mislim, da merilo demokracije ni to, koliko se prepiraš v mestnem svetu, ampak da sprejemaš odločitve, ki so dobre za občane, to pa po mojem mnenju sedaj delamo v mestnem svetu. Mislim, da tako svetniki kot občani ne morejo imeti občutka, da živijo v neki avtokratski občini. Če gredo stvari hitro skozi mestni svet, pomeni, da smo jih predhodno dobro pripravili in uskladili z vsemi svetniškimi skupinami.«
V mestu še vedno krožijo govorice o vaši prihodnosti. Nekateri vas vidijo na položaju ministra, drugi v evropskih institucijah, tretji kot veleposlanika … Se kam odpravljate?
»Moram razočarati tiste, ki se veselijo mojega odhoda. Ostajam župan mestne občine, kjer bom s svojo ekipo uresničil večji del predvolilnih obljub. Glede govoric pa lahko povem samo to, da slabe reklame ni (smeh).«