Od nekdaj, pravi, ga najbolj vznemirijo in izzovejo stvari, ki niso rutina, še sploh če se nanje vežejo mnenja, kot so "težko bo", "ne da se", "ni enostavno"... Doma še raste nekaj murv in ob popisu teh dreves se je dal hitro nagovoriti tudi za poskusno svilogojstvo. Prva reja, majhna seveda, je bila čista zmaga. "Zapredki so bili prvovrstni. Na inštitutu v Padovi, kamor smo jih nesli sušit, so nemudoma poklicali direktorja, ki je dejal, da tako velike in težke redko vidiš. Prosili so me, ali jih lahko nekaj prispevam za njihov muzej svilogojstva. Seveda sem pristal, ostale pa naj bi mi po sušenju vrnili. Kadarkoli je bil kdo iz projekta kasneje tam, so se na inštitutu izgovarjali, da so zapredki zdaj v tej, zdaj v oni sušilnici in slednjič so se - izgubili. Mi je žal - ker so bili zares izjemni. Res pa je tudi, da mi je vse skupaj prav zaradi tega čudenja nad 'pridelkom' postalo še bolj zanimivo."
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Na razgovoru so jo spraševali o družini, zagovornik ugotovil diskriminacijo
Prepovedano je zahtevati podatke o družinskem oziroma zakonskem stanu, nosečnosti, načrtovanju družine.
Pri Janezu Škaliču je bilo na ogled vse razen gosenic: jajčeca sviloprejk, zapredki pred brušenjem in po njem, svilene niti, metulji sviloprejke, ježki, na katerih se zapredejo... Izvem, da 2000 kot makovo zrno velikih jajčec tehta le en gram, a da v enem mesecu pridobijo pravkar izležene gosenice 1000-krat večjo težo. Da 2000 gosenic poje okoli 50 kilogramov murvinih listov, in če gre vse tako, kot mora iti, iz tega nastanejo trije do štirje kilogrami svilenih zapredkov, iz katerih nastane približno 600 gramov surove svile. Da ves proces od izvalitve iz jajčec do zapredkov traja 30 do 32 dni. Da jih je mogoče gojiti od začetka junija do konca oktobra - preizkusil se je seveda tudi v jesenski reji -, da jih je sam gojil v gajbicah na podstrešju, kar ni bila najboljša izbira, ker je zato moral neštetokrat po stopnicah. Lahko pa se gojijo tudi v garaži, plastenjaku, gospodarskem poslopju... povsod, kjer lahko vsaj delno kontroliraš temperaturo. Ta ne sme pasti pod 18 stopinj in za dalj časa ne sme preseči 30 do 33 stopinj Celzija. Da na sviloprejke ne sme direktno sijati sonce, pa tudi dolgotrajne teme ne marajo. Da jim ne smeš ponuditi ne uvelega ne mokrega listja in bog obvaruj, da bi v najbolj požrešni fazi, ki traja približno sedem dni, ostale brez listja. Da je gosenice celo tehtal, da bi videl, kako pridobivajo težo. Da je treba skrbeti za čistočo in prezračenost. In da morajo biti v zaprtem prostoru, ker bi jih na prostem zdesetkali ptiči, miši in mravlje. Da je na koncu res dirjal naokrog in iskal, kje je še kakšna murva, a veliko dela takšna reja pravzaprav ne zahteva. Pa, seveda, da je trdno odločen, da se bo s svilogojstvom resno spoprijel. "Štiri, pet let potrebujejo moje sadike murv, da jih bom lahko začel 'mlatiti', dotlej bo reja bolj na malo. Do takrat, ko bodo ta drevesa zrasla, pa se bom naučil vse, kar je treba vedeti o svilogojstvu."