Dravske elektrarne Maribor (DEM) so prejele gradbeno dovoljenje za postavitev geotermične elektrarne na vrtini Pg-8 v Čentibi, ki je prva tovrstna v Sloveniji. Ta bo služila kot demonstracijski projekt dobre prakse in bo omogočila povečanje izrabe geotermične energije.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Na slavnostni akademiji nagradili šole, učence in dijake ter mentorje
Murskosoboški regionalni center Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) je v sklopu festivala Inovativnosti, Znanosti in Ustvarjalnosti mladih (IZUM) pripravil slavnostno akademijo. Na njej so podelili priznanja učencem in dijakom za državno tekmovanje iz znanja logike, osnovnim in srednjim šolam so podelili statuse raziskovalnih šol, prav tako so nagradili šole, ki so se najbolj izkazale z razstavljenimi izdelki, ter mentorje.
Vlagatelja zdaj čaka naslednji korak, to je nameščanje geotermične gravitacijske cevi in preizkus tesnosti, izvedba nadzemnega dela geotermične elektrarne ter testiranje izdatnosti vrtine in celotne opreme. Testiranje bi začeli izvajati predvidoma julija 2023 in po uspešnih preizkusih bi elektrarna prešla v redno obratovanje aprila 2024. V primeru ugodnih rezultatov se bo zasnovan koncept lahko uporabil na ostalih opuščenih vrtinah v Sloveniji in po svetu.
Geotermični energetski potencial se bo izkoriščal na obstoječi neproduktivni vrtini globine približno tri tisoč metrov in je kot takšen prvi v Sloveniji. Gre za popolnoma zaprt sistem, kjer tekoča hladilna snov (amonijak) ne prihaja v stik s pregreto kamnino. Vrtina Pg-8 je zacevljena, kar pomeni, da ima jekleno oblogo, in zacementirana ter kot takšna popolnoma zatesnjena. V to zatesnjeno vrtino se bo vstavil dvocevni sistem dolžine približno tisoč metrov. Geotermična elektrarna bo sestavljena iz podzemnega dela, to je gravitacijske cevi, in nadzemnega dela, to je hladilnega sistema in strojnice.
Kako bo delovala?
Gravitacijska cev s tehničnega stališča predstavlja vrtino, v katero sta vgrajeni dve vzporedni cevi z manjšim in večjim premerom. Skozi cev manjšega premera se bo uvajala tekoča hladilna snov s površja, ki se zaradi gravitacije usmeri navzdol in se ob ustrezni regulaciji z naraščanjem temperature z globino počasi uparja. Pregreta para hladilne snovi se vrača na površje po cevi večjega premera, ki se izkorišča za proizvodnjo električne energije z ORC (organski Rankinov cikel) podobnim postrojem. Po končani proizvodnji električne energije bo hladilni sistem odvzel odvečno toploto hladilne snovi. Strojnica bo v zabojniku, ki bo postavljen tik ob vrtini. Elektrarna bo obratovala brez plinskih in drugih emisij ter v popolnoma zaprtem sistemu, tako da ne bo prihajalo do izgub hladiva. »Za nameravani poseg se bo uporabila specialna oprema in tesnilni materiali, prilagojeni za stik z amonijakom, kar zagotavlja maksimalno varnost,« je izpostavil Damjan Seme, direktor DEM.
Projekt so DEM skupaj s Petrolom Geo, Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo v Mariboru ter Geološkim zavodom Slovenije lansko jesen prijavili tudi na javni razpis za sofinanciranje projektov v okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Aprila so prejeli sklep o dodatnih sredstvih sofinanciranja v višini dobrih 730.000 evrov.