Preberite še
Odpri v novem zavihku
Prvi sneg zapadel tudi po nižinah
Na cestah velja večja previdnost.
V ta namen so danes na območni enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) v Murski Soboti organizirali strokovno srečanje Zdravje in okolje, kjer so strokovnjaki pereča ekološka vprašanja in vplive okolja na zdravje osvetlili iz različnih vidikov.
Posamezne kazalnike zdravja po občinah, ki so zajeti v publikaciji Zdravje v občini 2019, je predstavil Martin Ranfl, iz NIJZ Murska Sobota. Že četrto leto na NIJZ zbirajo različne kazalnike zdravja o boleznih in zdravstvenem stanju prebivalstva po različnih starostnih skupinah, dejavnike tveganja in umrljivosti, ki jih potem preučujejo, da bi lažje načrtovali ukrepe, s pomočjo katerih bi izboljšali zdravje prebivalcev po posamezni regiji ali občini. Občine s tem dobijo tudi osebno izkaznico o zdravju ljudi v občini.
Prebivalci vzhodne Slovenije, med katere sodimo tudi Pomurci, že leta izstopajo po večji umrljivosti, večji obolevnosti ter slabših kazalnikih zdravja. Pozitivno pa je, da se počasi stanje izboljšuje in da se na več področjih približujemo slovenskemu povprečju. Še vedno pa je tukajšnje prebivalstvo bolj ogroženo zaradi prekomerne prehranjenosti, tako pri odraslih kot pri otrocih. Slabši je tudi, poudarja Ranfl, telesni fitnes otrok, ki je pod slovenskim povprečjem. Razlika med vzhodno in zahodno Slovenijo je očitna, še pravi.
Področje, kjer Pomurci pozitivno odstopamo pa je hrupno okolje. Pomurje namreč izstopa po nizkem deležu oseb, ki živijo v hrupnem okolju.
Na strokovnem srečanju Zdravje in okolje so spregovorili tudi o onesnaženosti zraka in zemlje, o odlaganju azbestnih predmetov in nevarnostih, ki zaradi tega pretijo prebivalcev ter še drugim temah.
Podrobneje pa v Vestniku.
