Kdaj se boš poročil/-a? Kako to, da si samski/-a? Kakšen je tvoj status zveze? To so vprašanja, ki jih je že vsaj nekajkrat dobil vsak od nas. Vse to kaže, da je samskost razumljena kot anomalija, nekaj, kar je treba razlagati ali opravičevati, pravi Iztok Šori, doktor socioloških znanosti. »Tistim, ki so v zvezi ali poročeni, nikoli ni treba zagovarjati svojega položaja, nihče jih ne vpraša, kako to, da imaš partnerja,« pojasni raziskovalec koncepta samskosti in avtor knjige Samskost: Med ideologijo družine in ideologije izbire.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Kot pojasni v uvodu, ima samskost negativni prizvok tudi zato, ker v družbi velja prepričanje, da mora biti naše življenje organizirano po fazah, ki si morajo slediti po natančno določenem zaporedju. V mladosti si iščemo partnerja, sledi resna partnerska zveza, ustvarjanje družine, nato se otroci odselijo, na koncu pa je še pokoj. »Za tistega, ki temu nenapisanemu zaporedju ne sledi, začne okolica govoriti, da je z njim nekaj narobe, saj ni dosegel določenega razvojnega mejnika oziroma faze. Zato so starejši samski, ki so že bili kdaj v zvezi ali si ustvarili družino, pogosto sprejeti bolje kot samski, ki vse življenje živijo sami,« meni Šori, ki dodaja, da čeprav imamo danes veliko svobode pri oblikovanju svoje življenjske poti, družbena pričakovanja in norme še vedno pritiskajo na nas in usmerjajo naše odločitve.
Razlog, da se o samskosti v zadnjem obdobju govori bistveno več, kot se je nekoč, je tudi to, da se število samskih oseb v Sloveniji približuje številu poročenih oseb. V naši državi je bilo po podatkih republiškega statističnega urada leta 2011 samskih čez 681 tisoč oseb. Naj pojasnimo, da se za samske osebe štejejo tisti, ki nikoli niso bili poročeni. Leta 2019 je to število naraslo na 713 tisoč. Za primerjavo, lani je bilo v Sloveniji poročenih 786 tisoč ljudi. Pa poglejmo še v pomursko regijo. Pred devetimi leti je bilo samskih 38 tisoč ljudi, od tega nekaj manj kot 22 tisoč moških in 16 tisoč žensk, poročenih pa je bilo 48 tisoč ljudi, pol od tega je bilo žensk in pol moških. V letu 2019 je število samskih ostalo približno enako, število poročenih pa znaša 44 tisoč. »Po tej statistiki delež samskih oziroma neporočenih v zadnjih tridesetih letih res narašča, kar pa lahko pripišemo priljubljenosti zunajzakonskih zvez ter temu, da so pri nas zakonske in zunajzakonske zveze po pravicah izenačene že od 70. let 20. stoletja,« pojasnjuje Iztok Šori in dodaja še, da se več kot polovica otrok rodi staršem, ki niso poročeni in so po omenjeni statistiki samski.
Spremlja jih stigma
Sogovornik ocenjuje, da se v naši družbi na samske in na samskost sploh gleda kot na problem. »Čeprav samska oseba ne bo deležna kakšnih posebnih družbenih sankcij in bo lahko povsem normalno živela, jo bo zelo verjetno spremljala stigma.« Omenja še veliko moraliziranja o tem, da je samskih preveč, da so egoistični, da so simbol potrošniške družbe ter da niso zmožni voditi partnerske zveze. V družbi velja tudi prepričanje, da je bilo nekoč drugače, vendar Šori to na podlagi primerljivih podatkov zanika.
»V preteklih stoletjih je bil delež samskih podoben kot danes, saj se mnogi predvsem zaradi slabega ekonomskega položaja niso mogli poročiti, ampak so življenje preživeli kot hlapci in dekle na kakšni kmetiji. Ločitev ni bilo manj zato, ker bi se ljudje imeli bolj radi, ampak ker tega niso dovoljevali zakoni in Cerkev,« razlaga. Raziskovalec samskosti ugotavlja, da se je ideja o samostojnem in svobodnem posamezniku začela napajati v razsvetljenskem obdobju, na življenja pa je začela vplivati s pojavom industrijske revolucije. Takrat se je namreč začel tehnološki razvoj, uveljavljale so se človekove pravice, posamezniki pa so se začeli osvobajati tradicionalnih družbenih in družinskih struktur.
V svoji raziskavi Šori ni ugotovil, da bi večji delež samskih tak način življenja izbral zato, ker bi dali prednosti karieri ali prostemu času, kot se pogosto domneva. Pravi, da je to bolj medijsko poudarjen kliše, drži pa, da je ekonomska neodvisnost žensk pomembno razširila njihove možnosti izbire v življenju in zmanjšala njihovo odvisnost od moških. Tri četrtine tistih, ki so sodelovali v njegovi raziskavi, je izrazilo, da si partnerske zveze želijo, vendar še niso našli pravega partnerja. Sociolog pri tem našteva nekaj zanimivih razlik med tem, zakaj so samski moški in zakaj ženske: »Pri moških se pogosteje pojavlja odgovor, da se težko vežejo, kar razlagajo s tem, da imajo težave pri navezovanju stikov, so dolgočasni, nekomunikativni ali nezadovoljni s svojim videzom. Ženske pogosteje odgovarjajo, da potrebujejo premor po zadnji zvezi, predvsem zaradi izkušenj z nasiljem. Poleg tega se ženske v samskosti bolje znajdejo kot moški, ki pogosteje poročajo o tem, da so osamljeni.«
Novi načini iskanja partnerjev
Samskost je povezana s samozavestjo. Nekateri so tako preprosto raje v zvezi, ker ne znajo ali pa niso vajeni živeti sami. Sta pa intima in bližina osnovni človeški potrebi, in če ju kdo nima zagotovljenih, pogosto trpi, pravi Šori. Pomanjkanje intime so kot eno od slabosti v njegovi raziskavi navedli tudi intervjuvanci, na drugi strani pa je pozitivna lastnost tega lastno odločanje in sprejemanje odločitev o življenju. Z razvojem tehnologije, komunikacij in s pojavom družbenih omrežij so se spremenili tudi načini spoznavanja ljudi. To večinoma poteka prek spleta in z manj pristnega stika. Pojavlja se vse več novih medijev in spletnih portalov, ki omogočajo interakcijo in iskanje ljubezni. Komunikologinja Nina Slapnik je pred nekaj leti, sprva le v Ljubljani, sedaj tudi po drugih slovenskih krajih, začela organizirati tako imenovane dogodke za samske. Na voljo je več vrst aktivnosti, od hitrih, plesnih zmenkov do potovanj za samske. Ljudje navezujejo stike in se spoznavajo, kar precej udeležencev tovrstnih dogodkov je na tak način tudi našlo partnerja. Organizatorka navaja, da se je spletlo več kot 1200 zvez, nekateri pari so se tudi že poročili in dobili otroke.
Skozi čas so se pričakovanja glede partnerske zveze spremenila, saj postajajo vedno večja. »Skoraj vsi samski, ki so sodelovali v moji raziskavi, so poudarjali, da so raje samski kot v slabi partnerski zvezi, ne glede na to, ali so svojo samskost sprejemali kot problem ali pa se z njo niso obremenjevali,« navaja Šori, ki sklene, da si je danes težko pridobiti ali pridelati kakovosten partnerski odnos, ker so merila vedno višja. Na to pa ne vplivajo samo predstave o idealizirani ljubezni, ki se prikazuje v filmih in o kateri beremo v knjigah, ampak tudi naša širša ozaveščenost o tem, kaj so dobri in zadovoljujoči odnosi.
Število samskih in poročenih oseb v pomurskih občinah v letu 2019
Občina
Število poročenih oseb v letu 2019
Število samskih oseb v letu 2019
Apače
1.284
1.361
Beltinci
3.391
2.572
Cankova
693
621
Črenšovci
1.684
1.226
Dobrovnik
529
385
Gornja Radgona
2.989
3.102
Gornji Petrovci
770
685
Grad
858
703
Hodoš
116
155
Kobilje
244
154
Križevci
1.309
1.375
Kuzma
576
533
Lendava
4.261
3.242
Ljutomer
4.113
4.033
Moravske Toplice
2.255
1.893
Murska Sobota
7.124
6.175
Odranci
742
478
Puconci
2.259
2.004
Radenci
2.001
1.734
Razkrižje
527
413
Rogašovci
1.149
1.084
Sveti Jurij ob Ščavnici
995
1.002
Šalovci
509
529
Tišina
1.668
1.264
Turnišče
1.437
959
Velika Polana
618
436
Veržej
541
418