Po obljubi premierja Roberta Goloba na januarski občni seji sodniškega društva, da bodo pravosodni funkcionarji dobili "happy end" - dodatek k plači v višini 600 evrov zaradi urejanja plačnih nesorazmerij do celovite reforme plačnega sistema, je bilo pravosodno ministrstvo tisto, ki je moralo za to obljubo hitro poiskati pravno podlago. Tako so na ministrstvu, ki ga vodi Dominika Švarc Pipan, pripravili predlog zakona o začasnem dodatku za 1093 sodnikov in tožilcev, ki bi na letni ravni predstavljal 9,1 milijona evrov in ga v državni zbor poslali po nujnem postopku. Včeraj, ko bi moral biti obravnan na odboru za pravosodje, ga je vlada umaknila iz zakonodajnega postopka. Zakaj? Ker ga je zakonodajno-pravna služba državnega zbora (ZPS) dobesedno raztrgala.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Problem plačnih nesorazmerij
Kot so zapisali v mnenju, dodatek v vsebinskem smislu predstavlja povečanje osnovne plače sodnikov in državnih tožilcev ter posledično de facto zvišanje njihovih plačnih razredov. Predlagana ureditev bi tako po mnenju ZPS bila lahko sporna z vidika načela delitve oblasti iz drugega odstavka 3. člena ustave, saj bi omogočila da bi višina plače in dodatka dela pravosodnih funkcionarjev presegla celo višino plačnih razredov najvišje uvrščenih funkcionarjev drugih vej oblasti - tudi predsednice republike, predsednika vlade, ministrov, predsednice državnega zbora, predsednika in sodnikov ustavnega sodišča - in s tem korenito posegla v veljavna razmerja in njihovo primerljivost. Tako bi imeli z dodatkom vrhovni sodniki in državni tožilci svetniki višjo plačo od poslancev in ministrov ter bi bili izenačeni s sodniki ustavnega sodišča, generalni državni tožilec in predsednik vrhovnega sodišča pa bi imela višjo plačo od predsednice republike in državnega zbora ter od predsednika vlade in ustavnega sodišča.
Če primerjamo denimo plačo predsednika vlade, ta je (po 1. aprilu se bodo plačni razredi in posledično plače v javnem sektorju zvišale) uvrščen v najvišji, 65. plačni razred, kjer znaša bruto mesečna plača 5.663,42 evrov. Predsednik vlade Robert Golob je z dodatki in nadomestili, kaže portal plač v javnem sektorju, prejel naslednja mesečna bruto izplačila: junijska plača je znašala 6269 evrov, med julijem in septembrom je njegova bruto plača znašala 5992 evrov, oktobra 6249 evrov in za mesec november, do koder trenutno sežejo podatki, je premier prejel 6265 evrov bruto plače. Za primerjavo smo vzeli plači šefov murskosoboškega okrožnega sodišča in okrožnega državnega tožilstva v Murski Soboti, Branka Palatina, ki je okrožni sodnik svetnik, in Draga Fariča, višjega državnega tožilca. Oba sta kot vodji sodišča oziroma tožilstva uvrščena v 56. plačni razred (od 1. aprila - razred višje, kot že prej navedeno), kjer je osnovna bruto plača določena pri 3.979,04 evrih mesečno. Farič za obdobje junij-november ni prejel mesečne bruto plače, ki bi dosegla 5000 evrov ali več, saj je njegova povprečna bruto plača v tem obdobju znašala dobrih 4700 evrov. Druga zgodba je pri Palatinu - v navedenem obdobju je prejemal v povprečju 5440 evrov bruto na mesec, njegova oktobrska plača je znašala celo 5867 evrov, novembrska pa 5682 evrov bruto. Golob je sicer v povprečju v tem obdobju prejemal 6212,50 evrov bruto na mesec, a ob predpostavki bruto plače Palatina na ravni oktobra in novembra lani in 600 evrov dodatka, bi bila njegova plača višja od premierjeve, če bi tudi ta bila na ravni omenjenih mesecev.
Gre seveda zgolj za igro številk, ki ni predlog ugotovitev ZPS, poleg tega ni znano, kakšne dodatke je posamezna oseba v posameznem mesecu prejela, ampak zgolj kot zanimivost. Je pa res, da je ZPS s pravno sistemskega vidika opozorila, da bi se z uvedbo dodatka v enakem znesku za vse sodnike in državne tožilce spremenila tudi veljavna razmerja med plačami funkcionarjev različnih nazivov oziroma položajev (vključno z vodstvenimi) znotraj sodne veje oblasti in znotraj državnega tožilstva.
Trajanje dodatka in retroaktivnost
V mnenju je ZPS zmotila tudi sporna opredelitev trajanje pravice do dodatka, ki naj bi trajala do sprejetja plačne reforme oziroma najdlje do konca leta, veljati pa bi naj začela za nazaj, s prvim januarjem letos. "Takšno normiranje ne izključuje možnosti, da se, v primeru, da plačna reforma v predvidenem roku ne bo uveljavljena, plače sodnikov in državnih tožilcev ponovno znižajo," so navedli v ZPS. Glede retroaktivnosti pa je ta dopuščena le izjemoma, če se takšen učinek nanaša na posamezne zakonske določbe, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice. "Zatrjevanje v okviru zakonodajnega postopka, da so navedeni pogoji v predlogu zakona izpolnjeni, v ta namen ne zadošča" so opozorili v ZPS, kjer so spomnili še na odsotnost meril, po katerih je bila sploh predlagana višina dodatka.
Pravosodna ministrica je na vladni seji, kjer je pojasnjevala odločitev o umiku lastnega zakona, ponovno poudarila, da so se zaradi nesorazmernega usklajevanja v zadnjih 15 letih povprečne plače sodnikov realno znižale za okoli 5%, plače tožilcev pa celo za okoli 11%. Na neustreznost plačnega položaja teh funkcionarjev nas po njenih navedbah opozarjajo tudi mednarodne institucije, slovenski sodniki in tožilci pa so med najslabše plačanimi v evropskem prostoru. Ustreznost trenutnega plačnega položaja sodnikov trenutno presoja celo ustavno sodišče. Predlog zakona bodo tako po besedah Švarc Pipanove ponovno preučili.
PREBERITE ŠE:
Spomnimo, da je napoved dodatka za pravosodne funkcionarjev sprožila val zahtev po zvišanju plač v javnem sektorju, ob tem pa vlada napoveduje celovito reformo sistema plač v javnem sektorju. O zviševanju plač in reformi plačnega sistema je bil govor tudi na včerajšnji seji komisije za nadzor javnih financ, kjer je predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun pozval, da naj se deležniki do uvedbe reforme vzdržijo korakov, ki bi vodili v dodatno povišanje stroškov dela glede na stanje pred sprejetjem proračunskih dokumentov za leto 2023.
"Nezadovoljstvo zaradi parcialnih dogovorov, sklenjenih po uvedbi splošnega dogovora oktobra lani, je do določene mere razumljivo. Vendar dodatna povišanja proračunskih odhodkov za plače pred uvedbo reforme zaradi prej navedenih dejstev niso sprejemljiva, tudi ker se s tem vsaj deloma posredno zmanjša učinkovitost draginjskih ukrepov. Pozivamo tudi, da naj se v celotnem procesu sprejemanja plačne reforme kot tudi vseh ostalih reform daje ustrezen pomen njihovim finančnim učinkom in ob upoštevanju razpoložljivih virov tudi vplivom na srednjeročno vzdržnost javnih financ," je na seji komisije povedal prvi mož fiskalnega sveta.
Golobova plača niti med top 1500, pri vrhu pa direktorica soboškega zdravstvenega doma
Na portalu N1 so med tem v članku objavili seznam najbolj plačanih javnih uslužbencev, kjer Golobova plača niti ne doseže prve tisočerice, saj je šele na 1854. mestu. Najvišje izplačilo za mesec oktober je prejel zdravnik UKC Ljubljana, in sicer 15.156 evrov bruto, je pa tudi sicer med najbolje plačanimi največ zdravnikov. Na 13. mestu je denimo direktorica soboškega zdravstvenega doma Edith Žižek Sapač, ki je oktobra prejela skupno 12.957 evrov bruto - za delovno mesto višjega zdravnika specialista 8077 evrov in za delovno mesto direktorja zdravstenega doma 4880 evrov.