Zakaj za goričke župane zakoni ne veljajo?

Ko občani izvolijo župana, ta postane avtonomni zastopnik občine, skrbi za izvrševanje odločitev občinskega sveta in vodi delovanje občinskega sveta. Pri tem je pomembno, da zastopa lokalne interese in vrednote lokalnega prebivalstva ter pri poklicnem ali nepoklicnem opravljanju županske funkcije spoštuje veljavno zakonodajo. Žal pa mediji med predstavniki ljudstva večkrat ugotavljamo nespoštovanje ali izigravanje zakonodaje.

Ob pripravljanju članka o uveljavljanju počitniških rezervacij smo tako ugotovili, da v Občini Šalovci kršijo ustavna določila. Za daljšo odsotnost otrok iz vrtca zaradi dopusta občine staršem, ki imajo pri njih prijavljeno stalno prebivališče, v celoti ali deloma sofinancirajo znesek, ki ga mesečno plačajo za obisk vrtca. Otrokom, ki obiskujejo vrtec v drugi občini, ponekod te ugodnosti ne priznavajo. Za to so se odločili tudi v Občini Šalovci. Kar ne bi bilo sporno, če se ne bi ob tem sklicevali na neobstoječi sklep.

»Otrokom iz Občine Šalovci, ki obiskujejo vrtce zunaj Občine Šalovci, ne bomo več sofinancirali počitniških rezervacij, še naprej pa otrokom, ki obiskujejo vrtec v Občini Šalovci, sofinanciramo rezervacije v celoti oziroma stoodstotno,« je avgusta povedal župan Iztok Fartek in dodal, da je sklep začel veljati s 1. julijem. O sklepu pa so takrat bore malo vedeli povedati občinski svetniki. »S tem sklepom nas je župan na zadnji seji seznanil, o njegovi vsebini pa nismo glasovali,« so nam povedali. Na naš poziv, da nam občina pošlje sklep, iz katerega je razvidno, da so staršem v celoti odvzeli sofinanciranje počitniške rezervacije s 1. julijem, se na občini sprva niso odzvali, niti ni bil nikjer uradno objavljen. Šele 15. oktobra so poslali sklep, iz katerega izhaja, da ga je župan izdal 6. avgusta 2019, na občinski seji pa so ga svetniki potrdili 14. oktobra 2019. V njem je navedeno, da velja z dnem izdaje, uporablja pa se od prvega julija.

Z besedami, da je sprejeti sklep brez dvoma sporen, ker velja za nazaj, se je na novinarsko vprašanje odzval dr. Boštjan Brezovnik s Pravne fakultete Univerze v Mariboru. Pri tem je opozoril, da gre za kršitev ustavnega načela prepovedi retroaktivnosti ter publicitetnega načela. »Samo zakon lahko določi, da posamezni deli zakona veljajo za nazaj, če se s tem ne posega v že pridobljene pravice in če to terja javna korist. Ne dopušča pa retroaktivne veljave za podzakonske akte ali splošne pravne akte, kar je ta sklep,« je pojasnil in dodal, da je treba upoštevati tudi publicitetno načelo, po katerem velja, da mora biti vsak zapis objavljen, preden začne veljati. »Običajno petnajsti dan po objavi, razen v izjemnih primerih, ko narava odločitev zahteva veljavnost od dne objave. Vendar za nazaj, torej retroaktivno, lahko določi veljavnost samo zakon, ne pa podzakonski akt.«

Ministrstvo za javno upravo je ob tem še dodalo, da je treba pri konkretnem vprašanju presojati tudi, kdo je pristojen za odločanje o navedeni vsebini. »Če gre za določanje cene storitve, je za to pristojen občinski svet in ne župan, torej bi župan lahko predlagal sprejetje sklepa, o tem bi odločil občinski svet, sklep pa bi začel veljati z dnem objave sklepa v uradnem glasilu občine. Sklep o ceni storitve ima namreč značaj splošnega akta, kar pomeni, da mora biti objavljen v uradnem glasilu občine.«

Zanimivo ob tem je, da so starši položnice brez upoštevanja počitniške rezervacije prejeli že avgusta. Ravnateljica OŠ Šalovci Darja Farič Klemenčič se je že takrat sklicevala na sklep, ki naj bi se uporabljal od 1. julija in po katerem za otroke, ki so vključeni v vrtce zunaj Občine Šalovci, napovedane odsotnosti občina ne plača. »Starši morajo ob vpisu svojih otrok v vrtec zunaj svoje občine razmišljati tudi o morebitnih neželenih finančnih posledicah, žal je tako,« je takrat še dodala.

Župan Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber pa že več mesecev skriva informacije pred javnostjo in zapira seje tik pred zdajci. Marca letos se tako ni odzval na novinarska vprašanja, ki so se nanašala na očitke skupine svetnikov, da nespametno in neodgovorno ravna s finančnimi sredstvi občine oziroma da pri razporejanju in uporabi sredstev za sofinanciranje investicij ne ravna skladno z namenom, kakor je takrat v svojem dopisu navajala skupina svetnikov. V septembru je za javnost zaprl obravnavo točke o prodaji turističnega objekta Pindža in okoliških parcel, na občinski seji konec oktobra pa je za novinarje zaradi zaupne narave sprva zaprl obravnavo dveh točk o prodaji turističnega objekta Pindža, ob prihodu naše novinarke pa se je samovoljno odločil, da sejo še pred sprejetjem dnevnega reda v celoti zapre za javnost. Na pisno vprašanje novinarke, zakaj se je odločil za zaprtje seje, ni odgovoril. Prav tako je morala prostor, kjer so imeli sejo, zapustiti. 

Zapiranje sej občinskega sveta za javnost je sicer urejeno v poslovniku občinskega sveta, a ministrstvo za javno upravo ob tem pojasnjuje, da o zaprtju seje za javnost odloča občinski svet na predlog župana z glasovanjem pri določanju dnevnega reda. Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, mora tudi določiti, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega in članov občinskega sveta navzoč na seji.
Prav tako je ključno za presojo, ali neka vsebina zahteva zaprto sejo, to, ali so posamezne informacije informacije javnega pomena. Prodaja nepremičnin po zakonu o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti namreč načeloma ni vsebina, zaradi katere lahko občinski svet sejo zapre za javnost. Morebitna odprodaja nepremičnine mora biti opredeljena v načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem, ki ga sprejme občinski svet. »Ni pa izključeno, da je želel župan v konkretnem primeru člane občinskega sveta obvestiti o konkretnem postopku odprodaje, katerega javno razkritje bi škodilo pogajalskim izhodiščem občine,« so pojasnili na ministrstvu za javno upravo. 

Zaradi molka v konkretnem primeru je informacijska pooblaščenka občino opozorila, da so kot organ mediju najpozneje do konca naslednjega delovnega dne od prejetja zahteve dolžni pisno odgovoriti, ali bodo na zahtevo za odgovor odgovorili ali zahtevo zavrnili, saj jim drugače grozi globa od 2100 do 20.900 evrov. Mediju so dolžni dati tudi resnične in celovite informacije v dogovorjenem roku oziroma najpozneje v sedmih dneh po prejetju zahteve. Prav tako je informacijska pooblaščenka gornjepetrovski občini in županu Francu Šlihthubru naložila, da v treh dneh odgovorita na vsa vprašanja. Do trenutka, ko oddajamo članek v tisk (sreda, 13. november), se je rok že skorajda iztekel, odgovori gornjepetrovske občine pa na naš naslov še niso prispeli.