Precej pozornosti je v delu javnosti vzbudila polemika okoli zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti nekdanje skupne države Jugoslavije, ki ga čaka še tretja obravnava v državnem zboru. Zakonski predlog so v parlamentarni postopek vložili poslanci vladne koalicije s prvima podpisanima Matejem Tašnerjem Vatovcem iz Levice in Sandro Gazinkovski iz Gibanja Svoboda z namenom sprejetja zakonskih rešitev za ureditev kulturnih pravic Albancev, Bošnjakov, Črnogorcev, Hrvatov, Makedoncev in Srbov, kar naj bi omogočilo izvrševanje zavez iz deklaracije Republike Slovenije o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje Socialistične federativne Republike Jugoslavije v Republiki Sloveniji, ki je bila leta 2011 sprejeta v državnem zboru. Prvotni zakonski predlog je predvideval zgolj 11 členov, poglavitni rešitvi sta bili pravzaprav dve. Sofinanciranje kulturnih projektov številnih kulturnih društev nekdanjih sodržavljanov, ki so bila ustanovljena po slovenski osamosvojitvi, bi se preneslo z Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti na kulturno ministrstvo, svet Vlade Republike Slovenije za vprašanja narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ pa bi se preoblikoval v stalno posvetovalno telo vlade. Poleg tega bi se vzpostavil še register reprezentativnih organizacij posameznih narodnih skupnosti, kriterije za pridobitev tega statusa bi podrobneje določil minister za kulturo. Tisto, kar je močno zmotilo opozicijo, je bilo dopolnilo, ki ga je koalicija sprejela ob obravnavi zakona v državnozborskem odboru. Z dodatnim podčlenom so bile opredeljene še pristojnosti šolskega ministrstva, s katerimi bi otrokom pripadnikov narodov nekdanje SFRJ omogočili učenje maternega jezika in kulture v osnovnih in srednjih šolah. Najbolj kritični so v Novi Sloveniji, kjer so zaradi zakona dali celo pobudo za razpis posvetovalnega referenduma. Po njihovem mnenju namreč za zakonsko urejanje posebnih pravic drugih narodnih skupnosti, razen italijanske in madžarske, ni podlage v ustavi. Čeprav po trditvah koalicije zakon ne bi nalagal obveznosti učenja jezikov narodov nekdanje SFRJ, ampak bi to zgolj omogočal, je bilo sporno določilo pred drugo obravnavo zakona v državnem zboru črtano. Ker je bilo dopolnjenih oziroma spremenjenih več kot 10 odstotkov zakonskih členov, se bo državni zbor o zakonu dokončno izrekel aprila.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
2. SNL: "Žuti" popuščajo - v Slovenski Bistrici drugi zaporedni poraz
Beltinčani so si v 27. krogu druge lige otežili boj za drugo mesto, saj so v Slovenski Bistrici doživeli že drugi zaporedni poraz. Gostitelji so slavili z 1 : 0, edini gol je padel v 52. minuti. Gorica in Primorje morata še odigrati medsebojno tekmo, v primeru remija ali zmage Ajdovcev pa bi "žuti" padli že na četrto mesto. Bi se pa ob takšnem razpletu, še posebej remiju, najbolj smejalo vodilni Nafti.
Pasivni opazovalci
Po zadnjem popisu prebivalstva, ki sega v daljno leto 2002, okoli deset odstotkov prebivalstva v Sloveniji izvira z območja nekdanje skupne države. Natančnih in aktualnih podatkov ni, a ocena naj bi še vedno veljala. Pomemben delež pripadnikov narodov nekdanje SFRJ si je življenje ustvaril tudi v Pomurju, kulturno izrazito bogato je lendavsko območje, kjer deluje tudi več tovrstnih kulturnih društev. Eno najbolj aktivnih je Hrvaško kulturno društvo Pomurje Lendava, ki ga vodi Đanino Kutnjak, tudi predsednik Zveze hrvaških društev v Sloveniji. Kot spomni, se je za samostojno Slovenijo leta 1990 na plebiscitu izreklo tudi okoli 50 tisoč Hrvatov, živečih na ozemlju današnje Republike Slovenije. »Takrat nam je bilo obljubljeno, da bo vprašanje naše manjšine rešeno, in obljuba dela dolg. V več kot 30 letih ta obljuba ni bila izpolnjena,« pravi Kutnjak. Številna kulturna društva, kakršno je tudi Kutnjakovo, so se za večjo učinkovitost v razmerju do državne oblasti pri boju za izboljšanje njihovega položaja povezala v Zvezo zvez kulturnih društev konstitutivnih narodov in narodnosti nekdanje SFRJ v Sloveniji. Zveza hrvaških društev v Sloveniji je pred desetimi leti, ko je Hrvaška postala članica Evropske unije, izstopila iz navedene skupne zveze, saj imajo Hrvati po besedah Kutnjaka drugačno izhodišče od drugih narodov. Hrvaška je sosednja država Slovenije, obe sta v Evropski uniji, pripadniki hrvaškega naroda pa so, čeprav jim Slovenija tega statusa ne priznava, avtohtona manjšina na posameznih območjih Slovenije, kjer živijo že stoletja. Tudi v Prekmurju. Pri tem je treba dodati še, da so na drugi strani Slovenci uradno priznana manjšina na Hrvaškem. »Na podlagi tega si mi zadnjih deset let prizadevamo za samostojno rešitev glede naše manjšine,« pripomni Kutnjak, ki ocenjuje, da v Pomurju živi od 2500 do 3000 Hrvatov. Pri obravnavi zakona o uresničevanju kulturnih pravic so, kot poudari, zgolj pasivni opazovalci, kar pomeni, da posebnih stališč do predloga nimajo izoblikovanih.
»V tridesetih letih se ni naredilo nič, zato je hvalevredno, da je prišlo do vsaj nekih premikov, čeprav ta zakon ne prinaša univerzalne rešitve za hrvaško manjšino,« podčrta Kutnjak in doda, da podpirajo vsako prizadevanje vladne koalicije za reševanje vprašanj hrvaške manjšine v Sloveniji. Predlog zakona podpirajo tudi v dveh srbskih društvih, ki sta aktivni v lendavski občini – Kulturnem društvu Lendava - Novi Sad, ki ga vodi Zlatka Frajzman, in v Srbskem kulturnem društvu Jovan Jovanović Zmaj Lendava, ki mu predseduje Čedomir Marković. Srbov naj bi bilo po njihovih ocenah v pomurskem prostoru čez 100. Frajzmanova ob tem poudari, da sama nasprotuje morebitni uvedbi učenja materinščine otrok iz nekdanje skupne države v slovenskih šolah. Kot pravi, danes živimo v Sloveniji, zato naj si tisti, ki to želijo, sami zagotovijo in plačajo učenje maternega jezika.
Zakon, ki povzroča delitve
»Referendumske pobude ne bomo umaknili, saj je učenje maternega jezika kot pristojnost države ostalo znotraj 4. in 8. člena zakona,« pravi poslanec Jožef Horvat iz Nove Slovenije, ki dodaja, da so v stranki ogorčeni nad zakonskim predlogom koalicijskih poslancev. Sploh ob dejstvu, da so dvakrat zavrnili njihov predlog, po katerim bi otroci tujcev za učenje slovenščine najprej hodili v tako imenovane pripravljalnice. Po mnenju Horvata gre za poceni nabiranje političnih točk na levi politični sferi, saj sporna rešitev z učenjem tujih jezikov v praksi tako ali tako ne bi bila izvedljiva. Ravno tako problematizira prenos sredstev in financiranja kulturnih društev na kulturno ministrstvo, saj da gre za povečanje političnega vpliva. »Po drugi strani pa ta vlada govori o depolitizaciji,« je kritičen pomurski poslanec, ki odločno zavrača očitke Levice o šovinizmu in poudarja, da si v stranki prizadevajo za kvalitetno integracijo tujcev in intenzivno učenje slovenščine pri otrocih tujcev.
»Gre za še enega v nizu nepotrebnih zakonskih predlogov vladne koalicije, ki povzročajo zgolj delitve med ljudmi,« podčrta pomurski poslanec, ki pa se zaveda, da bo opozicija v državnem zboru skoraj zagotovo ponovno in z lahkoto preglasovana.