»Do tega je prišlo iz šale. Moja sestra je prej živela v Ljubljani in velikokrat smo se pogovarjali, da bomo mi doma delali sir, ona pa ga bo v Ljubljani prodajala. Vmes se je zgodila tudi epidemija, ko smo bili vsi več časa doma, in tako sem za lastne potrebe naredil svoj prvi sir,« pripoveduje mladi gospodar. Aleksandra je nato poskusila še z jogurti, prvega je izdelala že pred dvema letoma, odzivi domačih in prijateljev pa so bili zelo spodbudni. »Tako sva začela izdelovati vse več, kmalu je to preraslo domačo kuhinjo in sva morala razmišljati o naslednjem koraku.«
Aleksandra je pustila redno službo in se zaposlila na kmetiji, kjer sta 1. decembra uradno odprla dopolnilno dejavnost. Garažo za avtomobile sta predelala v manjšo sirarno in jo opremila z vsemi potrebnimi stroji in pripomočki za izdelavo različnih mlečnih izdelkov. Imata kotel, stiskalnico za sire, posnemalnik smetane, ki jo ločujeta pri skuti in jogurtih, kupila sta še fermentacijsko komoro za jogurte in nekaj hladilnikov, vse to z lastnimi sredstvi. »Prostor počasi postaja premajhen, kar so seveda sladke skrbi,« razlaga Bukovec.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Iz domačega mleka
Sirarna v Kobilju ponuja pester izbor izdelkov: šest vrst sadnih jogurtov, navadni jogurt in jogurt na grški način, skuto in skutni namaz, kislo smetano, sveže in poltrde sire, čokoladno in kislo mleko ter ledeno kavo, strankam pa prodajajo tudi sveže mleko v plastenkah ali steklenicah.
Vse mleko je domače, saj imajo 16 krav molznic lisaste pasme. »Smo poljedelsko-živinorejska kmetija, poleg reje živali obdelujemo še približno 80 hektarjev zemlje. Januarja smo predelali približno 1100 litrov mleka, nekaj pa nam ostaja presežkov. Sedaj smo bili malce na tesnem z mlekom, saj smo imeli kar nekaj brejih krav, ki jih nismo molzli, zato smo morali predelati več mleka od predvidenega,« nam razlaga Bukovec.
Večino izdelkov, razen sirov, izdeluje Aleksandra, ki v sirarni preživi večji del dneva. »Delo si morava razdeliti, saj oba naenkrat v sirarni nimava niti prostora. Ko Borut dela sir, jaz počakam in obratno,« pove.
Sir običajno izdelujeta štiri ure, za izdelavo jogurtov potrebujeta običajno tri dni, saj se morajo nekaj časa fermentirati in ohlajati. Tudi skuta se izdeluje skoraj en dan. »Vse to so postopki, ki trajajo, največ časa pa vzame pakiranje v lončke. Embalažo za vse izdelke nabavljava v Ljubljani, razen steklenic za mleko, te nama stranke vračajo,« razloži mlada gospodarica.
Izdelke, za katere naročila za zdaj pobirata po telefonu, elektronski pošti ali prek sporočil na družbenih omrežjih, nato ob sobotah dostavljata po različnih krajih v Pomurju. »Na dogovorjeni kraj, zbirno točko, pripeljeva naročene izdelke, kjer jih stranke poberejo. Bova pa kmalu vzpostavila tudi spletno trgovino, kjer bo naročanje izdelkov urejeno na enem mestu in bo tako lažje za vse.« Kraji, kamor dostavljata, so od Lendave do Kapce in Beltinec, od tam gresta še v Mursko Soboto, kamor prihajajo tudi stranke iz Kroga in Noršinec.
Štiri generacije
Zakonca Bukovec sta se osnov predelave mleka priučila na tečaju Šolskega centra Naklo, kjer pripravljajo tovrstna izobraževanja za odrasle. Kot sta povedala, jima je bilo izobraževanje v veliko pomoč in jima je dalo potrebno znanje, ki sta ga potem nadgrajevala s poskušanjem in izdelovanjem različnih izdelkov.
Sirarna v Kobilju redno deluje tri mesece, v tem času sta Borut in Aleksandra pridobila že lepo število strank, kar jima je v posebno zadovoljstvo. »To pomeni, da se glas o najinih izdelkih širi in da delava dobro. V prihodnje bi rada sodelovala tudi z javnimi zavodi, predvsem kakšnimi gostilnami in manjšimi okoliškimi vrtci ali šolami. Dosti dlje od tega pa verjetno ne bo šlo, saj nimava prostorskih razmer, niti ne bi mogla zaposliti dodatnega para rok, čeprav bi nama ob širitvi dejavnosti prišel zelo prav,« povesta.
Zakoncema so pri delu na kmetiji v veliko pomoč še Borutov dedek, ki pomaga pri hranjenju živali, ter Borutova starša, ki sta glavna pri molži. »Mama je redno kmečko zavarovana, oče hodi še v službo. Na kmetiji tako sobivamo štiri generacije, saj imava z Aleksandro še tri otroke, dva sina in hčerko.«