Meta Frangež je že 23. slovenska vinska kraljica in peta, ki prihaja z območja na desnem bregu reke Mure. Komisijo družbe Pomurski sejem, ki je nosilec projekta Vinska kraljica Slovenije, je prepričala z znanjem o vinogradništvu in vinarstvu, s splošno razgledanostjo ter sproščenim in suverenim nastopom.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Začasno bo motena dobava pitne vode
Dobava bo prekinjena predvidoma nekaj ur.
Vaša družina je že več rodov zapisana vinogradništvu in vinarstvu. Kakšni so bili začetki in kako ste se vi vključili v to zgodbo?
»Moj dedek Štefan Frangež je po končanem študiju, kot odličen študent, dobil najboljšo službo pri Clotarju Bouvieru v šampanjski kleti v Radgoni, in to že pred 2. svetovno vojno. Tam je delal do upokojitve, več ali manj kot vodilni delavec na področju vinogradništva in vinarstva. Vzporedno smo imeli doma vinograde ter pridelovali vina in penine takrat samo še za lastno, domačo porabo. Moj oče Jernej je zmeraj z veseljem opazoval očeta in se tako še sam navdušil nad vinogradništvom. Z očetom sta začela pridelovati penine, zgodbo pa je na veliko začel pisati moj oče v 90. letih, z začetkom pridelave penin za trg in začetkom gradnje Hiše penin Frangež leta 2002. Tudi mene je zmeraj veselilo delo v vinogradu in kleti, tako da lahko rečem, da sem v zgodbo vpeta od začetka.«
Kdaj ste spoznali, da sta prav vinogradništvo in vinarstvo tisto, kar vas bo spremljalo v življenju?
»Bilo mi je enajst let in bil je začetek poletja, čas po bujnem cvetenju vinske trte, ko vinogradniki vso pozornost namenjajo redni zaščiti vinske trte in zelenim opravilom. Tudi v naših vinogradih je bilo ogromno dela z razvešenimi mladikami, ki jih je bilo treba popraviti med žice in odstraniti bujne zalistnike. Ker je oče imel polne roke dela, sem se odločila, da mu bom pomagala in da bo vinograd pod našo hišo postal moj prvi 'projekt'. Ne da bi komu povedala, sem vzela očetov slamnati klobuk in rafijo ter se odpravila v vinograd. Doma so me iskali in se spraševali, kje sem. Pojma niso imeli, da sem se tisti dan ne samo pošteno nadelala, ampak tudi zaljubila v vinograd.«
Katera so tista dela v vinogradu oz. vinski kleti, ki jih z veseljem opravite, in katerim se skušate »izogniti«?
»Ne morem reči, da mi katero delo ni pri srcu. Vsako delo je potrebno in mora biti opravljeno, tako da izogibanje delu ne pride v poštev (smeh). Je pa res, da najraje od vsega vodim degustacije in poskušam vina v kleti. Tudi spomladanska rez v lepem vremenu je zelo prijetno opravilo.«
Odločitev, da kandidirate za vinsko kraljico Slovenije, verjetno ni bila lahka. Zakaj ste se odločili, da se boste potegovali za vinsko krono?
»Že od malega sem govorila, da bom nekoč vinska kraljica, vendar sem dolgo odlašala s prijavo, ker sem mislila, da še ni pravi čas. Zmeraj sem bila mnenja, da imam še premalo znanja, da bi zastopala vso Slovenijo in njena vina. Zdaj sem si pa rekla, da če se ne prijavim zdaj, se ne bom nikoli, in sem se brez odlašanja prijavila.«
Kako si zamišljate poslanstvo vinske kraljice? Katere naloge vas čakajo v tem letu?
»Kot vinska kraljica se bom udeleževala raznih prireditev, sejmov, dogodkov, večinoma povezanih z vinom, kar znese letno več kot 100 takih obiskov in v povprečju pomeni obveznost skoraj vsak tretji dan, kot prava služba oz. zaposlitev. V tem času bo veliko odrekanja drugim stvarem, ampak to ne bo težava, saj sem se odločila, da to leto posvetim poslanstvu vinske kraljice Slovenije.«
Ob prevzemu krone ste omenili, da se boste zavzemali tako za male kot tudi velike vinogradnike. Kako vi vidite preživetje malega vinogradnika, ki obdeluje do hektar vinograda? Malih vinogradnikov je namreč pri nas iz leta v leto manj, saj tožijo, da na tržišču ne uspejo s prodajo vina pokrivati stroškov.
»Mali vinogradniki bi se lahko združili in skupaj sodelovali pod isto blagovno znamko. Tako bi se jim stroški nastopa na vinskih prireditvah in sejmih porazdelili, lažje bi bili upravičeni do različnih državnih subvencij, prav tako bi bili bolj prepoznavni. Z večjo količino vina bi lahko resneje nastopili na trgu in sejmih. Nič se ne bo spremenilo, če bomo samo govorili, kaj bi lahko bilo. Treba je narediti velik korak naprej v sodelovanju vinogradnikov.«
Kako vi vidite trenutne razmere na slovenskem vinskem trgu? Kaj bi bilo treba spremeniti, da bi bile boljše?
»V Sloveniji je stanje tako, da uvažamo namizna, manj kakovostna vina, ki jih glede na pridelavo in porabo manjka, tista res kakovostna vina vrhunskega razreda pa večinoma izvažamo, saj v tujini vinarji za taka vina dosežejo višje cene. A moje mnenje je, da bi se najbolj kakovostna vina vendarle morala spiti doma, s tem pa bi se tudi kultura pitja dvignila na najvišjo raven. Več pa bi lahko izvažali vin srednjega kakovostnega razreda.«
Vsak vinogradnik želi za svojo vrhunsko kapljico doseči čim višjo ceno. Kako ljudi prepričati, da je treba za najboljša vina odšteti nekoliko več?
»Zelo pomembni pri razpoznavnosti blagovne znamke so družinska tradicija, nastopi na sejmih doma in v tujini, prejete medalje na ocenjevanjih, dobre prodajne reference v smislu zadovoljnih zahtevnih kupcev, aktivno delovanje na področju promocije, marketinga, tudi spletnega, ter seveda stalno izobraževanje in spremljanje novosti na področju vinogradništva in vinarstva. Treba je predstavljati in prodajati svojo zgodbo, saj je konkurenca na trgu zelo velika in potrošnik se zmeraj odloči za bolj zanimiv produkt, pa ni vedno nujno, da je bolj kakovosten. Ko postane stvar, ki jo prodajamo, zanimiva, ljudem tudi ni težko odšteti kakšen evro več. Zato je res pomembno, da se vinogradniki predstavljajo na sejmih in da znajo dobro predstaviti zgodbo svojega proizvoda.«
Tako kot celotno kmetijstvo je tudi vinogradništvo v zadnjih letih zelo odvisno od vremenskih vplivov. Vremenske nevšečnosti (pozeba, toča) krojijo količino grozdja in tudi vina. Se nam obeta, da bodo podnebne spremembe vplivale na obstoj slovenskega vinogradništva?
»Narava nam samo vrača odnos, ki ga imamo do nje. Zadnja leta je bilo veliko škode zaradi zmrzali, toče ali drugih naravnih ujm, zato je treba vedno bolj razmišljati o zaščiti. Ena izmed možnosti je, da se vinogradi v kritičnem času zaščitijo z mrežami, vendar je to zelo drago, zato bi prišla prav državna subvencija. Res je zelo pomembno, da vinograde proti zmrzali in toči tudi zavarujemo, država pa bi lahko to spodbujala z ugodnimi zavarovalniškimi premijami. Vsekakor pa se podnebje zelo spreminja. Trgatev namesto oktobra poteka že avgusta in do takšne spremembe je prišlo v nekaj letih. S takimi spremembami se spreminjajo tudi stili in tipi vina, pri nas in po svetu.«
Nekaj dni po kronanju ste se že udeležili 84. mednarodnega sejma za hrano, kmetijstvo in hortikulturo Zeleni teden v Berlinu. To je že vrsto let prvo opravilo nove vinske kraljice. Kakšna je bila vaša vloga na tem sejmu ter kakšne aktivnosti ste imeli v sklopu obiska sejma?
»Kot vinska kraljica Slovenije sem predstavljala in promovirala slovenska vina. Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec je imela na slovenskem razstavnem prostoru veliko sestankov in srečanj z ministri iz drugih držav, ob tem sem zmeraj obiskovalce nagovorila ter jim predstavila in nalila penino Frangež, ki sem jo izbrala kot vino vinske kraljice Slovenije 2019.«
Krono vam je nadela prav kmetijska ministrica Aleksandra Pivec, s katero ste obiskali Berlin. Kakšen vtis je naredila na vas? A je Pivčeva tista kmetijska ministrica, ki bo v kmetijskem sektorju dajala večji poudarek vinogradnikom?
»Ministrica izhaja iz ugledne vinogradniške in vinarske družine in ji področje vinogradništva in vinarstva ni tuje. Kot sama pravi, ji je kmetijstvo v krvi. Čeprav je njena naloga, da v okviru ministrstva, ki ga vodi, zastopa slovensko kmetijstvo v celoti, verjamem, da sta ji vinogradništvo in vinarstvo, ki prav tako spadata v pristojnost njenega ministrstva, še posebej pri srcu in si tudi sama želi pozitivnih sprememb in korakov naprej na tem področju. Je zelo pozitivna oseba, polna znanja in energije, kar je odlična popotnica za njeno uspešno delo.«
Ste študentka 3. letnika vinogradništva, vinarstva in sadjarstva na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede. Kako boste v letošnjem letuusklajevali delo v domači hiši penin, poslanstvo vinske kraljice in študentke?
»To leto bo kar pestro (smeh). Želim dati vse od sebe in kot vinska kraljica narediti še kaj več kot samo obiskovati dogodke. Zato sem se odločila, da to leto posvetim za dobro slovenskega vinogradništva in za maksimalno promocijo vseh slovenskih vin. Kljub temu si želim v tem letu dokončati vse izpite in 3. letnik študija z zagovorom diplomske naloge, ki jo že pripravljam. Kolikor mi bo le ostalo časa, pa bom z veseljem pomagala v naši hiši penin.«
Za konec pogovora še vprašanje o vaših načrtih po končanem študiju. Ste se že odločili kakšno pot boste ubrali?
»Želim nadaljevati tradicijo pridelovanja penin v Gornji Radgoni, mestu sejmov in penin, delati za dobro slovenskega vinogradništva in dober glas o slovenskih vinih in peninah ponesti tudi čez meje Slovenije. Opravila sem tudi že tečaj za degustatorja vin in v prihodnje si želim več sodelovati kot degustatorka vin na ocenjevanjih vin v Sloveniji in tujini ter se dodatno izobraževati na področju vinarstva, vinogradništva, peničarstva.«
