Prenos koncesije je eden od pogojev za dokončanje postopka prodaje Term Lendava madžarskemu kupcu, je pred časom izjavil Klemen Boštjančič, predsednik upravnega odbora Sava Turizem. Lendavski župan Janez Magyar pa je ministra za okolje in prostor Jureta Lebna ob njegovem obisku v Lendavi vprašal, ali bo država podelila koncesijo za uporabo termalne vode za termalno kopališče in rastlinjake. S tem je v bistvu dan odgovor na vprašanje, zakaj madžarski sklad Comitatus-Energia s poslovnim sedežem v Miskolcu na Madžarskem, ki se ukvarja s proizvodnjo električne energije, kupuje Terme Lendava. Skupna točka tako termalnega kopališča kot rastlinjakov je namreč prav raba geotermalne energije.
Če bo torej slovenska vlada prenesla koncesijo na madžarskega kupca, so Terme Lendava vhodna vrata, skozi katera bo prišel do lastništva treh geotermalnih vrtin. Pogodba o nakupu Term Lendava je bila podpisana junija lani, sklad Comitatus-Energia pa je avgusta lani na slovensko agencijo za varstvo konkurence priglasil koncentracijo obeh družb, odločbo o tem pa prejel oktobra lani. Madžarski sklad ima za ta namen na banki že zagotovljena sredstva za plačilo kupnine.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Na slavnostni akademiji nagradili šole, učence in dijake ter mentorje
Murskosoboški regionalni center Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) je v sklopu festivala Inovativnosti, Znanosti in Ustvarjalnosti mladih (IZUM) pripravil slavnostno akademijo. Na njej so podelili priznanja učencem in dijakom za državno tekmovanje iz znanja logike, osnovnim in srednjim šolam so podelili statuse raziskovalnih šol, prav tako so nagradili šole, ki so se najbolj izkazale z razstavljenimi izdelki, ter mentorje.
Tri vrtine, v pogonu le ena
Vlada je Savi Turizmu podelila koncesijsko pravico za tri geotermalne vrtine na območju Lendave za 30 let, ta pa jo je z oddelitvijo prenesla na hčerinsko družbo Terme Lendava. Koncesija je podeljena za skupni obseg črpanja največ 290.149 kubičnih metrov na leto. Na parkirišču pred hotelom Lipa je glavna vrtina Le-1g/97, s katero je dovoljeno po koncesijski pogodbi izčrpati 204.984 kubičnih metrov termalne vode na leto. Druga vrtina z oznako Pt-20/49 je v Petišovcih tik ob avtocesti, kjer so bile v preteklosti tako imenovane mokre terme ali petišovske terme. Koncesija je podeljena za količino 56.765 kubičnih metrov vode. Tretja vrtina z oznako Pt-74/50 in s koncesijo za 28.400 kubičnih metrov termalne vode pa je pri vasi Trimlini, po zahtevi koncedenta pa naj bi bila ta vrtina tudi opazovalna vrtina. Potrebe termalnega zdravilišča v bistvu zadovoljuje vrtina, ki je najbližje hotelskemu kompleksu, drugi dve ohranjajo le v funkciji.
V globinah zelo vroča voda
Znano je, da so prav na območju Petišovec zelo bogate zaloge geotermalne vode, ki imajo tudi zelo velik energetski potencial. Ležišča termalne vode z visokimi temperaturami se nahajajo na globini od 3800 do 4500 metrov, s karakteristikami 50 litrov na sekundo in temperaturo na ustju vrtine 170 stopinj Celzija. Na tej osnovi je torej mogoče razvijati projekt z visokotemperaturno geotermijo (prva kaskadna uporaba), torej zeleno električno energijo ali elektrarno. Druga stopnja izkoriščanja geotermalne energije je procesna uporaba. Ta zajema ogrevanje poslovnih in stanovanjskih objektov, industrijskih procesov in bazenskih kompleksov. Velik del stanovanjskih blokov v Lendavi se že ogreva s termalno vodo od leta 2009, sistem pa upravlja podjetje Petrol Geo, prav tako se termalna energija uporablja za termalno zdravilišče. Tretja kaskada izrabe geotermalne energije pa je sekundarno ogrevanje rastlinjakov.Prodaja Term Lendava ni več vprašanje
Skupščina Sava Turizem je prižgala zeleno luč za izčlenitev in prevzem Term Lendava ter prodajo madžarskemu kupcu. Kupoprodajna pogodba v višini devet milijonov evrov je bila sklenjena junija, madžarski sklad Comitatus-Energia pa je prevzem uradno napovedal avgusta lani.
Poleg glavnega delničarja, delniške družbe Sava, ki obvladuje 99,91 odstotkov vseh delnic Sava Turizma, se je skupščine udeležil še Jožef Zidar, ki je zastopal enega izmed malih delničarjev, ter predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) Kristjan Verbič. Verbič je v zvezi z edino vsebinsko točko postavil več vprašanj. Nanje je odgovarjal član uprave Borut Simonič, pisne odgovore pa bo uprava pripravila v desetih dneh. V kolikor ti ne bodo zadovoljivi, bo VZMD izpodbijalo sprejeti sklep s tožbo.
Konzorcij za rastlinjake
Kot vemo, postavitev rastlinjakov v velikosti najmanj 30 hektarjev v Lendavi načrtuje konzorcij avstrijskih, nemških in nizozemskih podjetij, za kar pa je potrebno zagotoviti (zaradi logistike in spremnih objektov) skoraj 70 hektarjev površine. Konzorcij se je sestavil maja 2018, partnerji pa so podjetja Gartenbau Herneth KG, Green center Lendava (to je ustanovil Herneth Gartenbau), WPK-Perkgoed in Royal Lemkes, s tem da naj bi kot vlagatelj nastopilo nizozemsko podjetje. Ob tem spomnimo, da ima tudi naftna družba MOL Slovenija vpisan nizozemski kapital. Predstavniki omenjenih podjetij so si že ogledali lokacijo nedaleč od petišovskih gramoznic, za katero občina zdaj vodi postopek OPPN za spremembo namembnosti zemljišč, ki so v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov (SKZG). Februarja lani so predstavniki podjetja Royal Lemkes pod vodstvom namestnika nizozemskega veleposlaništva v Ljubljani že tudi obiskali kmetijsko ministrstvo, ki pa rastlinjakom na tej lokaciji nasprotuje, saj gre za najboljša kmetijska zemljišča. Zato je postopek OPPN tudi povsem obstal.
Vrtina pred nosom
Vodstvo občine je v preteklosti že napovedovalo, da bodo, če na tej lokaciji rastlinjakov ne bo mogoče postaviti, vlagateljem pač iskali drugo. S tem vse bolj prihaja v ospredje degradirano območje Nafte, kjer ima SKZG prav tako v lasti precej površin, celoten kompleks pa je tudi blizu obeh geotermalnih vrtin. Zakaj bi vlagatelji v rastlinjake delali novo geotermalno vrtino, če te v neposredni bližini že obstajajo? Vložek v to namreč ni zanemarljiv.
V preteklosti je med belimi rudarji Nafte veljalo nepisano pravilo, da je vrednost vrtin mogoče izračunati na zelo preprost način, saj vsak kilometer v globino pomeni milijon dolarjev. Če to vsaj približno velja še danes in če upoštevamo široke možnosti za izrabo geotermalne energije na območju Petišovec, potem bo Comitatus-Energia kot formalni kupec Term Lendava dobil v last vrtine, ki so vredne skoraj toliko kot je njihova ponudba za nakup. Ali ni v tem tudi odgovor, zakaj je madžarski kupec pripravljen za Terme Lendava ponuditi toliko več kot drugi najugodnejši ponudniki oziroma bistveno več od ekonomsko razumne cene glede na izjemno slabo stanje turističnih objektov?
