Zaposleni v soboški bolnišnici: »Najbolj boli, da ta ukrep ne velja za vse«

Že pred dvema mesecema je bilo ukinjeno plačilo za pripravljenost, s 1. julijem pa bi se naj nadurno delo obravnavalo in plačevalo kot dežurstvo. Vendar ne za vse, pravi predstavnik enega od sindikatov v bolnišnici, ki zaradi bojazni pred morebitnimi posledicami ne želi biti imenovan. Za zdravnike ti ukrepi naj ne bi veljali, to, da niso enaki pred zakonom, pa preostale zaposlene zelo boli. »Prav je in strinjamo se, da se iščejo načini, kako privarčevati, in da se varčuje na vseh področjih, ampak ne na tak način,« pravi naš sogovornik. »Pred dvema mesecema so službam, kjer je dežurstvo – za zdravnike sicer ne vem –, najprej ukinili pripravljenost, kar na primer pri plači 1000 evrov znese okoli 25 evrov. Na to nismo reagirali. Potem pa smo dobili informacijo, da bi naj tistim, ki delajo popoldan, ob koncih tedna in za praznike, nadurno delo ukinili in to delo plačevali le še kot dežurstvo.« Ti ukrepi veljajo med drugim za zaposlene v službi za vzdrževanje, na rentgenu, v laboratoriju in diplomirane medicinske sestre.

Obstajajo skupine, ki so nedotakljive

To pa pomeni, da bi bilo delo zaposlenih plačano po plačilnem razredu dežurnega delovnega mesta in ne delovnega mesta, za katerega so sami sklenili pogodbo o zaposlitvi. S tem pa jim ne bo priznano doseženo napredovanje. Ali povedano drugače: če je nekdo že v 30. plačilnem razredu, bi bil s tem ukrepom, ko bo delal popoldan, plačan na primer po 20. plačilnem razredu. Zaposleni ob tem še ugotavljajo, da so pri delu v izmenah ali ob vikendih enako obremenjeni, včasih pa celo bolj kot v rednem delovnem času. Ta ukrep bolj kot mlajše prizadene starejše delavce in tiste, ki so že napredovali, kar lahko pomeni celo od 50 do 80 evrov manj na mesec. Pa to ni največji problem, meni sogovornik, in tudi s tem bi se sprijaznili. »Problem vidimo v tem, da ukrep ne velja za vse. Uvedba takega ukrepa je sporna iz treh razlogov. Prvič, če se sprejemajo ukrepi, ki vplivajo na gmotni in socialni položaj zaposlenih, se morajo ti sprejeti v dogovoru s sindikati. Dobili smo le obvestilo, torej brez dogovora in pridobljenega mnenja. Drugič, če se že mora ukrepati, naj se ukrepa na podlagi neke analize in sprejetega akta. In tretjič, kar nas najbolj boli, je to, da obstaja skupina nedotakljivih. Za zdravnike ta ukrep ne velja. Zaradi tega se čutimo neenaki pred zakonom. Če se že mora varčevati, naj se varčuje pri vseh, ne pa da se tiste, ki se ne morejo braniti, udari po žepu.«

V bolnišnici odgovarjajo

Za to, da se ti ukrepi dogovorno uredijo, so se zavzeli vsi sindikati, ki delujejo v bolnišnici in se jih ta ukrep dotika. Predstavniki enega od sindikatov so vprašanja glede ukrepov naslovili na Direktorat za zdravstveno ekonomiko na Ministrstvu za zdravstvo ter dobili odgovor, da vodstvo s temi ukrepi ni ravnalo pravilno. Poleg tega pa so vodstvu bolnišnice poslali tudi vprašanja, vendar odgovora niso dobili. »Med nami in vodstvom sploh ni nobenega dialoga, čeprav smo se doslej vedno o vsem pogovorili,« je povedal naš sogovornik.

»Najbolj nas boli to, da obstaja skupina nedotakljivih. Za zdravnike ta ukrep ne velja. Zaradi tega se čutimo neenaki pred zakonom. Če se že mora varčevati, naj se varčuje pri vseh, ne pa da se tiste, ki se ne morejo braniti, udari po žepu.«

Tudi sami smo zaprosili za odgovore, pa so nam v SB Murska Sobota odgovorili, da so bile omenjene spremembe narejene po vzoru nekaterih drugih bolnišnic. »S 1. julijem se je spremenila oblika dela neprekinjene nujne medicinske pomoči (NNMP) oziroma neprekinjenega zdravstvenega varstva (NZV), ki se je doslej odrejalo in izplačevalo kot nadurno delo v obliki dežurstva. To ne pomeni spremembe organizacije dela, tudi ne spremembe razporeditve delovnih dni oziroma delovnega časa delavcev, pomeni pa spremembo pri plačilu, saj je vrednotenje dežurstva urejeno z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju in pomeni plačilo v višini vrednosti izhodiščnega plačnega razreda, v katerega je uvrščeno dežurno delovno mesto.« Ko smo zaprosili za dodatna pojasnila, pa so nam še sporočili in potrdili, da se za zdravnike vrednotenje oblik dela ne spreminja. Pripravljenost je bila ukinjena pri tistih profilih, kjer je bilo ocenjeno, da je možno brez pripravljenosti zagotavljati kakovostno in varno izvajanje storitev oziroma obravnave bolnikov.