Pomurski delodajalci so do konca junija na Zavodu za zaposlovanje prijavili 3478 prostih delovnih mest, vendar so možnosti, da bi zanje našli delavce med domačimi iskalci zaposlitve, majhne. Konec junija je bilo registriranih 2946 brezposelnih ali deset odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, a težava ni samo v njihovem zmanjševanju, ampak v tako imenovanem strukturnem neskladju ali neujemanju med tem, kar ti ljudje lahko ponudijo zaposlovalcem, in potrebami delodajalcev. Ob vse večjem razpiranju škarij na trgu dela je rešitev zaposlovanje tujcev, vendar tudi to ni preprosto. Na tujih trgih s prosto delovno silo se namreč slovenski delodajalci srečujejo s konkurenčnejšimi ponudbami zaposlovalcev iz zahodnoevropskih držav. Ne glede na to je zaposlovanje tujcev v Sloveniji še vedno aktualno, a po podatkih sodeč še vedno najmanj v Pomurju.
Delež tujih delavcev v Pomurju zanemarljiv
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Storilci vlomili v poslovni prostor, policisti odkrili ukradeno vozilo
Pomurski policisti so v preteklem dnevu obravnavali šest prometnih nesreč z materialno škodo, sedem kaznivih dejanj, tri kršitve javnega reda in miru, tri povoženja divjadi, delovno nezgodo ter dve poškodbi vozil na parkiriščih.
Zavod za zaposlovanje je lani na ravni Slovenije izdal več kot 48 tisoč dovoljenj in soglasij za delo, v prvi polovici letošnjega leta nekaj čez 22 tisoč, ob tem da tuji delavci tvorijo že 14 odstotkov delovno aktivne populacije. Večina jih prihaja iz tretjih držav. Pomurskim delodajalcem je bilo letos do konca junija izdanih 136 delovnih dovoljenj in 145 soglasij za delo, skupaj torej 281, medtem ko je bilo lani izdanih 150 dovoljenj in 128 soglasij. V teh podatkih pa niso zajeta dovoljenja za delo tujcev na območju Pomurja, katerih delodajalci imajo sedež zunaj Pomurja, v regiji pa poslovalnice. Število izdanih dovoljenj za delo tujcev pomurskim delodajalcem torej predstavlja zgolj dober odstotek vseh.
Varilci, zidarji, monterji, vozniki ...
Delodajalci povprašujejo predvsem po delavcih s poklicno stopnjo izobrazbe v storitveni, predelovalni in gradbeni dejavnosti, kot so zidarji, varilci, vozniki tovornjakov, monterji kovinskih konstrukcij, orodjarji, peki, slaščičarji, kuharji ter poklici v zdravstvu in socialnem varstvu. Delodajalci si morajo tujega delavca poiskati sami in šele takrat, ko ga imajo, lahko stečejo postopki za pridobivanje dovoljenja. Postopkov za zaposlovanje tujcev že kakšnih petnajst let ne vodijo območne službe Zavoda za zaposlovanje, ampak je za to pristojna enotna služba s sedežem v Ljubljani. Območne službe pri izdajanju dovoljenja sodelujejo samo tako, da ko delodajalec prijavi potrebo po zaposlitvi tujega delavca, med domačimi prijavljenimi iskalci zaposlitve preverijo, ali je kdo z ustrezno izobrazbo in znanji. Zavod delodajalcem pri iskanju tujih delavcev pomaga z informacijami ter s sodelovanjem na zaposlitvenih sejmih, ki jih organizirajo v jugovzhodni Evropi.
Je pa Slovenija pogosto država, kjer se tuji delavci ustavijo za kratek čas, nato pa si novo zaposlitev poiščejo na Zahodu. Odločitev, ali bodo ostali v Sloveniji, je povezana s pričakovanji in razmerami za življenje oziroma s tem, ali so tu zadovoljni, k temu pa prispeva enakovredni položaj z domačimi delavci, enako plačilo, normalne razmere za bivanje in možnost združitve družin.
Vozniki avtobusov iz Hrvaške in Madžarske
Tako kot vsa prevozna podjetja v Sloveniji se tudi pri družbi AP Murska Sobota srečujejo s pomanjkanjem voznikov avtobusov. Povpraševanje po tem kadru je veliko, zanimanja za poklic pa vedno manj, ugotavljajo pri pomurskem avtobusnem prevozniku. Težava je še toliko večja zaradi bližine meje in odhoda teh delavcev v Avstrijo.
V družbi jim je uspelo zaposliti precej novih voznikov iz Hrvaške, ki na delo prihajajo kot dnevni migranti, nekaj jih je še iz Madžarske, pri zaposlovanju voznikov iz drugih, tretjih držav pa do sedaj niso bili uspešni, saj je težava tudi komunikacija in neznanje slovenskega jezika. Podjetje ima na voljo prenočitvene kapacitete, nekaj je že zapolnjenih, preostale pa imajo rezervirane za potrebe zaposlenih iz drugih držav. Poudarjajo tudi, da so postopki za izdajo enotnih dovoljenj za delo in prebivanje še vedno zelo zahtevni in dolgotrajni.
Zaposlovanje tujcev neizogibno
Pomanjkanje delovne sile je med drugim posledica hitre gospodarske rasti in bo po vsej verjetnosti trajalo dlje časa, ugotavljajo v skupini Panvita, zato velik pomen pripisujejo učinkovitemu sodelovanju z uradnimi organi pri zaposlovanju tujih delavcev tudi v prihodnje. Kot pravijo, se regije z izzivi pridobivanja kadrov spopadajo različno, ljudi za opravljanje deficitarnih poklicev pa je vse težje najti tudi v tujini. Kako se bo trg dela odzival v prihodnosti, je težko napovedati, so pa v Panviti pripravljeni zaposlovati tujo delovno silo na dolgi rok ter stremijo k zaposlovanju delavcev iz različnih držav. Njihove dosedanje izkušnje s tujimi delavci so različne, a prevladujejo pozitivne zgodbe, saj številni delavci ostanejo pri njih tudi več let. Da so delavci zadovoljni, dokazuje tudi to, da jih vedno več želi pripeljati sem člane družine. Pri tem jim pomagajo z iskanjem prostorov za bivanje in z zaposlitvijo družinskih članov.
Države, iz katerih so prišli tujci v letu 2023
Enotno dovoljenje za delo in bivanje
Zaposlovanje tujcev ureja zakon o zaposlovanju ter samozaposlovanju tujcev. Ta določa, da je za delo tujcev treba pridobiti enotno dovoljenje za delo in bivanje, ki ga izdaja pristojna upravna enota, zavod za zaposlovanje pa na zahtevo upravne enote izda soglasje za dovoljenje. V treh primerih zavod še vedno izdaja tudi dovoljenja, in sicer za zaposlovanje državljanov iz Bosne in Hercegovine ter Srbije, saj je s tema državama sklenjen poseben sporazum o zaposlovanju, in kadar gre za sezonska dela, krajša od 90 dni. V tem primeru delodajalec vlogo vloži na zavodu za zaposlovanje.