Pri Petrolu poudarjajo, da ne gre za izplačilo odškodnine v klasičnem pomenu, temveč se bodo izplačana sredstva namenila za investicijo »v zanesljivo in varno sobivanje obstoječe energetske infrastrukture in novega visokonapetostnega daljnovoda na petišovskem polju«, so zapisali v odgovoru.
Petrol Geo je lastnik infrastrukture, hkrati pa ima tudi reference za izvedbo projekta prestavitve plinovodov, kar pomeni, da bo to zanj tudi posel. Ob višini izplačila, ki je morda presenetljiva, pa je vredno pozornosti to, da se gradnja še ni prav začela, čeprav bi moral biti daljnovod postavljen do letošnje jeseni. Tako je bilo rečeno oktobra lani, ko so v Kidričevem uradno napovedali začetek gradnje dvosistemskega daljnovoda 400 kV, ki bo omogočil povezavo Slovenije s prenosnim omrežjem sosednje Madžarske. Pomen tega sta z udeležbo na dogodku potrdila predsednika vlad Slovenije in Madžarske Janez Janša in Viktor Orban ter hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V PREMISLEK) Druga Švica
Vse prevečkrat smo namreč v upanju, da bomo zasvetili kot nova zvezda, med slabimi obrazi izbrali le manj slab obraz.
Sporazum sklenili šele letos
Slovenija je gradnjo visokonapetostnega daljnovoda pripravljala deset let, zato je vprašanje, zakaj plinovodov niso prestavili že prej, ne pa tik pred zdajci.
Pri Elesu pojasnjujejo, da je bilo križanje daljnovoda s plinovodoma res predvideno že v državnem prostorskem načrtu, prav tako prestavitev plinovodov. Ker pa gre za infrastrukturo, ki je na območju rudarskega pridobivalnega območja Petišovci, je rešitve za ta poseg moral pripraviti lastnik te infrastrukture in koncesionar, so pojasnili. Toda projektna dokumentacija je bila izdelana in potrjena šele s sporazumom med družbo Petrol Geo in Elesom, ta pa je bil sklenjen šele letos. Petrol Geo mora za prestavitev plinovodov pridobiti še gradbeno dovoljenje, v predhodnem postopku pa tudi sklep okoljske agencije Arso, ali je treba za naložbo izvesti presojo vplivov na okolje.
Petrol Geo je predhodni postopek sprožil aprila letos, okoljska agencija pa je sklep, da za investicijo presoja vplivov ni potrebna, izdala v drugi polovici junija. Zakaj je bila vloga na Arso vložena tako pozno glede na čas priprave gradnje daljnovoda, smo vprašali Petrol.
Petrol Geo je vložil na Arso vlogo o predhodnem postopku skladno s časovnico dogovora z Elesom, so nam odgovorili, predhodno pa so bile izvedene še vse zahtevane študije in analize, ki so določile zahtevnost in obseg projekta.
Povedano drugače, najprej sporazum z Elesom in dogovorjena višina odškodnine, šele potem vloga na Arso.
Prestavljali bodo tudi visokotlačni plinovod
Obrazložitev sklepa, ki ga je izdal Arso, razkriva, da gradbena dela zajemajo preselitev visokotlačnega in nizkotlačnega plinovoda, ki sta dolga vsak kilometer, novo transformatorsko postajo ter tlačni cevovod za odpadno vodo. Gradnja naj bi skupaj trajala od devet do deset tednov. Cevovod bo najverjetneje speljan do industrijske čistilne naprave in bo potekal ob trasi obeh nadomestnih plinovodov, ki bosta speljana zaradi potrebe po zadostnem odmiku od daljnovoda severneje od obstoječih. Nova plinovoda se bosta navezala na obstoječe priključno plinsko vozlišče.
In na to priključno mesto se navezuje tudi visokotlačni plinovod, ki je v lasti in upravljanju hrvaške Ine. Toda v obrazložitvi sklepa okoljske agencije je posebej navedeno, da plinovod Ine ni ekonomsko povezan z nosilcem nameravanega posega, torej družbo Petrol Geo. Ali bo tako tudi ostalo, pa seveda ni znano.
V interesu domačih porabnikov plina?
Ključno vprašanje torej je: v čigavem ekonomskem interesu se sploh prestavljata oba plinovoda, torej tako visokotlačni transportni kot nizkotlačni, če vemo, da je proizvodnja plina na petišovskem plinskem polju skoraj zastala. Pri Petrolu so povedali, da se prestavlja plinovod, ki je povezan z vozliščem, iz katerega se pošilja energent lokalnim odjemalcem. »Zagotavljanje neodvisnega lokalnega energenta lokalnim odjemalcem je velika konkurenčna prednost teh odjemalcev in ena od strateških prednosti, ki jo poudarjajo vsi potencialni investitorji v Lendavi,« so zapisali v odgovoru. Toda domača odjemalca na območju industrijske cone sta samo še dva, Lek in Nafta Strojna, oba tudi manjša porabnika plina.