Domovi za starejše občane (DSO) so z dovoljenjem ministrstva za solidarno prihodnost avgusta dvignili oskrbnine v povprečju za šest odstotkov. Do tokratne podražitve je prišlo, ker država domovom več ne sofinancira stroškov. Konec junija se je namreč iztekla veljavnost zakona o nujnih ukrepih za povečanje prihodkov upokojencev in omejitev dviga oskrbnin na področju socialnega varstva, ki je bil sprejet oktobra lani. Sprejet je bil z namenom, da se višji stroški zaradi zvišanja plač zaposlenih in rasti cen ne prevalijo na pleča uporabnikov, torej oskrbovancev ali svojcev, ki doplačujejo oskrbo. Zdaj se je to zgodilo, v zadnjih treh mesecih pa je to že druga podražitev domske oskrbe.
Cene oskrbe so zvišali tudi pomurski javni domovi za starejše. Dom starejših Rakičan je v skladu z navodili ministrstva cene oskrbe zvišal za od 4,5 do 6,7 odstotka, različno po enotah. V enoti Rakičan je cena oskrbe I v dvoposteljni sobi (najnižja cena) 22,94 evra na dan, oskrba IV, prav tako v dvoposteljni sobi (izhodiščna cena), pa 36,18 evra. V Domu starejših občanov Ljutomer je cena oskrbe I višja za 6,1 odstotka, kar je 23,12 evra na dan, cena oskrbe IV, ki je višja za šest odstotkov, pa 40,60 evra na dan. V Lendavi je osnovna cena oskrbe I po 6,1-odstotni uskladitvi 22,83 evra na dan, oskrba IV pa je dražja za 6,8 odstotka in znaša 36,52 evra na dan.
Med kladivom in nakovalom
Zaradi nove podražitve so v skrbeh stanovalci in njihovi svojci, ki doplačujejo oskrbo, saj ne vedo, ali bodo v prihodnje to še zmogli plačevati. »Zdaj plačujem za oskrbo za mamo 800 evrov na mesec, bojim pa se, kako bo, če bo zbolela. Takrat bo ta znašala 1300 evrov,« je povedala mlajša upokojenka, ki ima tudi sama skromne dohodke. Nekateri sorodniki strošek oskrbe znižujejo tudi tako, da svojcu ne plačujejo domske malice, ampak mu sami prinašajo kakšno sadje, napitke ali prigrizke, ki jim jih potem zaposleni ponudijo iz njihove osebne omarice. Nekatere pa že tudi zdaj skrbi, koliko bo ceno oskrbe dvignil višji standard bivanja v samo dvoposteljnih sobah, kakršne bodo po obnovi imeli v dveh pomurskih javnih domovih.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Med kladivom in nakovalom so se znašli tudi domovi sami. Ti zelo dobro poznajo stisko ljudi, ki vse težje plačujejo domsko varstvo, a je zanje življenjskega pomena. A hkrati morajo vodstva skrbeti za pozitivno poslovanje ustanov. V domovih tako že ugotavljajo, da zdajšnji dovoljen dvig cen oskrbe ne bo zadoščal za kritje vseh stroškov. Za vzdržnost poslovanja in ohranjanje kakovosti storitev bi bil potreben po izračunu Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS) dvig cen oskrbe za najmanj 12 in vse do 25 odstotkov.
Kako bo zvišanje cen spremenilo strukturo plačnikov, je težko napovedati, a glede na zdajšnje stanje v treh javnih domovih za starejše v Pomurju je mogoče pričakovati, da se bo spremenila, da se bo torej povečal delež stanovalcev, ki s svojimi prihodki ne bodo mogli več sami plačati celotne domske oskrbe. To pomeni, da bodo (višjo) razliko doplačevali bodisi njihovi svojci ali občine, iz katere prihajajo.
Škarje se odpirajo
V ljutomerskem domu biva 176 uporabnikov, od tega za 42 stanovalcev oskrbo doplačuje občina, dvema v celoti. Celoten znesek oskrbe plačuje 63 stanovalcev, 69 jo doplačujejo svojci. Navedeni podatki veljajo za leto 2022. Zadnjih podatkov oziroma vpliva podražitve na strukturo plačnikov še nimajo, saj, kot ugotavljajo, za julij še niso izdane odločbe CSD. V lendavskem domu živi 169 uporabnikov. Po podatkih za leto 2022 oskrbo 47 stanovalcem doplačuje občina, za 56 svojci, 66 uporabnikov pa jo plačuje v celoti samih. Od skupno 368 stanovalcev Doma starejših Rakičan jih 219 oskrbo plačuje samih, sorodniki jo doplačujejo za 66 in občine za 83 uporabnikov.
Razlika med zdajšnjim dvigom cen oskrbe in višjimi stroški pomeni, da bodo domovi za starejše poslovali z izgubo oziroma bodo to zniževali s črtanjem večine aktivnosti in izobraževanj za zaposlene ter varčevali še na drugih področjih. »Domovi, ki imamo investicije, pa bomo še toliko bolj prizadeti, saj so stroški poslovanja že zdaj bistveno višji,« ugotavljajo v rakičanskem domu.
Vpliv omenjene razlike bo opazen jeseni, ugotavljajo v ljutomerskem domu, bo pa višina odvisna predvsem od nadaljnje rasti cen pri dobaviteljih. Za zdaj ta znaša približno šest odstotkov prihodkov, ugotavljajo v Ljutomeru. To vrzel skušajo zakrpati z notranjimi ukrepi. Podobno ugotavljajo tudi v lendavskem domu.
Število zaposlenih po normativu, a težava so bolniške
Ob nižjih prihodkih in vse višjih stroških domove za starejše na slovenski ravni pesti še veliko pomanjkanje kadra. Trije pomurski domovi v državni lasti tega problema v tako veliki meri še ne občutijo in po številu zaposlenih, ki jih sicer veliko težje dobijo kot v preteklih letih, še vedno dosegajo kadrovski normativ. »Slovenski normativ je v primerjavi z evropskim zelo skromen in žal mi je, da ob zdajšnji kadrovski zasedbi stanovalcem ne moremo ponuditi več,« pravi ena od medicinskih sester, ki v domu za starejše dela že več kot trideset let. Veliko lažje jim je bilo pripravljati na primer skupno peko potic, petje ali izdelovanje kakšnih okraskov, ko so imeli v domu še pomoč javnih delavcev, zdaj pa za to zmanjkuje časa, še pove.
V treh pomurskih domovih v glavnem ostajajo pri predpisanem številu zaposlenih razen v rakičanskem, kjer jih je več. Zaposlenih imajo 255 delavcev (skupaj z nadomeščanji), normativ po urah pa je 221,68. Kadrovski normativ za leto 2023 na področju zdravstvene nege in oskrbe za ljutomerski dom znaša 88,72 zaposlenega (45,75 oskrba in 42,97 zdravstvena nega), dejansko je na teh področjih zaposlenih 90 ljudi, s tem da zaradi različnih omejitev pri delu delajo na področju zdravstvene nege in oskrbe s 3,25 delavca manj (merjeno z urami). Lendavski dom zaposluje skupno 113 ljudi, od tega jih je 14 zaposlenih v okviru pomoči na domu, 48 v zdravstveni negi in 51 v socialni oskrbi.
Organizacijo dela, ki poteka v treh izmenah, otežuje še zmanjševanje ustrezno usposobljenega osebja, opozori sogovornica. Povečuje se namreč število socialnih oskrbovalcev, ki nimajo dovolj znanja o zdravstvenem stanju oskrbovancev in spreminjanju tega na slabše, s tem pa se po besedah sogovornice vse večja odgovornost v skrbi za zdravje stanovalcev prelaga na medicinske sestre.
Ob tem pa v vseh treh domovih ugotavljajo še razmeroma visok delež bolniških izostankov. Ta je posledica tako (fizičnih) obremenitev na delovnem mestu kot tudi razmeroma visokega deleža starejših delavcev. V Lendavi je dolgotrajno odsotnih 4,5 delavca, narašča še delež kratkotrajnih bolniških izostankov. V Ljutomeru je dnevno odsotnih povprečno 13,54 delavca, v rakičanskem domu je od vseh zaposlenih trenutno na bolniškem dopustu 29 ljudi.