Po regulaciji cene elektrike in zemeljskega plina je vlada v državni zbor po nujnem postopku poslala še zakon, s katerim predlaga nižjo, 9,5-odstotno stopnjo davka na dodano vrednost za dobavo električne energije, zemeljskega plina, daljinskega ogrevanja in lesa za kurjavo v obdobju od 1. septembra 2022 do 31. maja 2023. Nižji davek ne bo veljal za kurilno olje, saj to zaradi evropske direktive ni možno, na drugi strani pri lesni biomasi ni možna regulacija cene. To naj bi sicer sprejeli še za kurilno olje in daljinsko ogrevanje. Na ta način želi vlada omiliti posledice dviga cen energentov, a pri vseh dosedanjih ukrepih, razen znižanja davka na dodano vrednost, ki naj bi povzročil 130-milijonski proračunski izpad, ukrepov še ni bilo deležno gospodarstvo.
Možen zastoj industrije
Na zadnji izredni seji upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije je bilo ponovno slišati poziv k uvedbi kapice na ceno energentov tudi za gospodarstvo, vlada pa naj bi za večje poslovne odjemalce do sredine septembra pripravila ciljane ukrepe, saj vsa podjetja nimajo enakih in enako velikih težav. Kot pravi ekonomist Jože P. Damijan, je večina vladnih ukrepov za omilitev posledic energetske draginje usmerjena predvsem na gospodinjstva, pri tem se mu zdi znižanje trošarin in DDV smiselno.
»Zamrznitev cen elektrike in plina pa je, kljub temu da je popularna, lahko problematična, saj bo morala vlada zaradi tega prodajalcem energentov kompenzirati izpad dohodka oziroma povrniti izgube v primeru poviševanja cen na nabavnih trgih. Bolj smiselno bi bilo, da vlada prek niansiranja dajatev sproti vpliva na maloprodajno ceno za gospodinjstva, s čimer ne povzroča izgub trgovcev,« meni Damijan, ki se strinja, da manjkajo še ukrepi za podjetja. Tu bi po njegovem mnenju morala Slovenija slediti večini držav Evropske unije, ki so prek zmanjševanja dajatev znižale cene električne energije in plina za podjetja.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Zemeljski plin, poleg tega da je najpogostejši energent za ogrevanje javnih stavb in precej razširjen za ogrevanje tudi v stanovanjskem sektorju, prevladuje v industriji, kar dokazujejo že podatki za Mestno občino Murska Sobota, kjer je v tem sektorju leta 2018 zemeljski plin tvoril kar 57-odstotni delež skupne rabe energije. Slovenija ruskega plina, ki ta hip v Evropo priteka v zelo zmanjšanih količinah, kratkoročno ne more nadomestiti, niti nima lastnih skladišč, saj jih najema predvsem v Avstriji in na Hrvaškem, ali terminalov za utekočinjeni plin. Edino nahajališče zemeljskega plina v Sloveniji je na petišovskem polju, kjer pa bi znatnejše izkoriščanje terjalo uporabo spornega hidravličnega lomljenja, ki je bilo z zadnjo novelo zakona o rudarstvu v celoti prepovedano.
Britanska družba Ascent Resources državi zaradi zapletov z okoljevarstvenimi postopki sicer že nekaj časa grozi z mednarodno arbitražo, saj naj bi ji bila povzročena 100-milijonska škoda, v zadnjem obdobju pa rešuje tudi spor s svojim slovenskim partnerjem in koncesionarjem, družbo Geoenergo, zaradi spora o upravičenosti do prihodkov od proizvodnje zemeljskega plina v Petišovcih. Geoenergo je lani v Petišovcih načrpal okoli pet milijonov standardnih kubičnih metrov zemeljskega plina, kar predstavlja približno pol odstotka slovenske porabe, ob zagotavljanju določenih tehničnih pogojev, torej predvsem s "frackingom", pa naj bi bil sposobni zadostiti do 10 odstotkov slovenskih potreb po tem energentu. Marca letos so iz dveh vrtin počrpali čez 140 tisoč standardnih kubičnih metrov plina in iz tega naslova ustvarili več kot 220 tisoč evrov prihodkov.
Na evropski ravni je bil nedavno dosežen dogovor o uvedbi priporočil za 15-odstotno zmanjšanje porabe plina do konca marca. V primeru plinske krize lahko priporočila postanejo zavezujoča. Če bo prišlo do drastičnega zmanjšanja dobav ruskega plina, lahko po napovedih Damijana pričakujemo vsaj za neko obdobje, ko se bodo izpraznila skladišča plina, popoln zastoj v posameznih panogah, kot so kemična, jeklarska, papirna in mineralna industrija, kar bo zaradi pomanjkanja inputov ustavilo proizvodnjo navzgor po vertikalni industrijski verigi. Do enakih učinkov bo prišlo v naših največjih trgovinskih partnericah, kar bo na eni strani pomenilo zmanjšanje slovenskega uvoza posameznih proizvodov, na drugi strani pa tudi upad povpraševanja po naših komponentah, ki jih proizvajamo za te trge, opozarja ekonomist.
Slovenija že v recesiji
Naša najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Nemčija je po številnih kazalnikih praktično že v recesiji, po ocenah Damijana pa je po nekaterih kazalnikih, kot je poraba električne energije in proizvodni indeks PMI, v recesiji tudi že Slovenija. »Razlogi so podobni kot v Nemčiji. Ker je Nemčija pomemben trgovinski partner za Slovenijo, bosta seveda negativna nemška poslovna klima in recesija vplivali še dodatno negativno na Slovenijo skozi trgovinske kanale,« napoveduje ekonomist.
Bo Lušt imel prednost?
Zaradi nastalih razmer je pod vprašajem zimska vzgoja paradižnikov Lušt v Veliki Polani, saj bodo morali, kot pravi direktor družbe Paradajz Kristjan Magdič, ciklus sajenja in začetek obiranja prilagoditi morebitnim redukcijam plina, s katerim ogrevajo 2,4 hektarja velik rastlinjak. V hčerinski družbi Friško, ki upravlja polanski rastlinjak, so se namreč v nasprotju z večjim rastlinjakom v Renkovcih, ki se ogreva z geotermalno vodo, odločili za plin.
»Po eni stran se je država mačehovsko obnašala do izkoriščanja geotermije, po drugi strani pa radodarno do izkoriščanja plina, kjer je bila zagotovljena tudi obratovalna podpora,« poudarja Magdič, ki se sprašuje, kako bodo v primeru črnega scenarija – pripravljal naj bi se seznam 150 podjetij, ki bi imela prednost v primeru redukcij – obravnavani kot pridelovalci hrane. »Ne bi se mogli strinjati, da smo v istem položaju kot klasično proizvodno podjetje,« je prepričan. Vlada je na zadnji seji dopolnila energetsko bilanco za leto 2021 in iz naslednjih razpisov Agencije za energijo izključila proizvodne naprave na zemeljski plin, ravno tako je pozvala družbo Plinovodi in Agencijo za energijo, da pripravita analizo o možnem prostovoljnem zmanjšanju odjema zemeljskega plina iz omrežja, obenem pa družbi Eles in Plinovodi, da pripravita analizo o možnih nadomestilih podjetjem, ki bi jim regulacija cene povzročila občutno škodo.
Plinovodi morajo z uvozniki zemeljskega plina in pristojnim ministrstvom pripraviti tudi akcijski načrt z različnimi scenariji, kako bi do leta 2025 opustili rabo ruskega plina, infrastrukturno ministrstvo pa naj bi do 25. avgusta pripravilo zakonodajne predloge za obvladovanje kriznih razmer.
Zmanjšanje ali prekinitev odjema plina v stopnji izrednih razmer
Kot pravijo v državnih Plinovodih, podjetja na področju oskrbe s plinom v Sloveniji v primeru morebitnih motenj v dobavah na področju oskrbe z zemeljskim plinom delujemo skladno z Aktom o načrtu preventivnih ukrepov pri oskrbi z zemeljskim plinom in Aktom o načrtu za izredne razmere pri oskrbi z zemeljskim plinom. Skladno z navedenim se v različnih stopnjah krize izvajajo ukrepi za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe, najprej vrsta ukrepov na relaciji med dobavitelji in odjemalci in šele kot povsem zadnji ukrep z redukcijami po skupinah odjemalcev. Po pojasnilih Agencije za energijo bi se najprej zmanjšal ali prekinil odjem tistim trošilom, ki niso zaščiteni odjemalci in imajo na voljo nadomestno gorivo. Če zmanjšanje ali prekinitev odjema teh skupin trošil ne bi zadoščalo za zanesljivo oskrbo ostalih odjemalcev plina, pa se bi zmanjšanje ali prekinitev odjema izvajala po nadaljnjem vrstnem redu.
»V zvezi z aktualno problematiko dodajamo, da lahko pride do zmanjšanja ali prekinitve odjema šele, ko je razglašena tretja stopnja krize, to je stopnja izrednih razmer. Namen ukrepov je zagotavljati nemoteno oskrbo zaščitenih odjemalcev plina (gospodinjski odjemalci, distributerji toplote v obsegu, kolikor dobavljajo toploto gospodinjskim odjemalcem, in osnovne socialne službe), ki plin uporabljajo predvsem za ogrevanje bivalnih prostorov,« poudarjajo v agenciji za energijo, med tem, ko v družbi Plinovodi dodajajo, da glede na trenutno situacijo ocenjujejo, da večjih omejitev v oskrbi s plinom v Sloveniji ne bo potrebno izvajati.