Takšno novico je Ascent Resources pred kratkim objavil v sporočilu na londonski borzi. Potem ko je Agencija RS za okolje (Arso) marca objavila sklep, da je treba za nameravano ponovno stimulacijo dveh plinskih vrtin Pg-10 ter Pg-11a s postopkom hidravličnega lomljenja predhodno izvesti presojo vplivov na okolje, in je ministrstvo za okolje in prostor (MOP) to odločitev potrdilo, je britanska družba napovedala, da bo proti Sloveniji sprožila upravni spor, tožila državo zaradi nerazumno dolgih postopkov in sprožila postopke še pred tujimi sodišči.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Pri nas nekaj več sonca, drugod plohe in nevihte
Danes bo spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami, več sonca bo na vzhodu. Pihal bo južni do jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature bodo od 16 do 21, v severozahodni Sloveniji okoli 14 stopinj Celzija, je zapisano na spletnih straneh Agencije RS za okolje.
Razjarjenost vlagateljev v plinski projekt se je razkrila že ob grožnjah nekdanjemu okoljskemu ministru Juretu Lebnu, do tega pa jih je dejansko pripeljala britanska družba z nizanjem nerealnih informacij glede uspešnosti plinskega projekta. Da jih zdaj pomirja z napovedovanjem enormno visokih tožbenih zahtevkov, sploh ni presenetljivo. Ozračje se je v tej smeri začelo pregrevati, takoj ko je junija lani okoljska agencija družbi Geoenergo, ki je kot partnerica sodelovala pri projektu in je nosilka koncesije za pridobivanje plina, vročila poziv za razjasnitev nekaterih zadev v predhodnem okoljskem postopku. Ta se je izvedel z namenom ugotovitve, ali je za načrtovani poseg, torej stimulacijo vrtin s hidravličnim lomljenjem, treba izvesti presojo vplivov na okolje.
Britanci niso iskali nadaljnjih okoljskih dovoljenj
Arso je sklep, da mora vlagatelj pred načrtovanim posegom v okolje izvesti presojo vplivov na okolje in si pridobiti okoljevarstveno soglasje, izdala marca letos, ta sklep pa je potem potrdilo še MOP kot drugostopenjski organ.Že takrat je bilo jasno, da Britanci nadaljnjih okoljskih dovoljenj ne bodo iskali, predvsem zato ne, ker tožbe lahko »navržejo« več, kot bi morebitno nadaljnje vlaganje v črpanje plina, pa tudi zato, ker koncesija za pridobivanje ogljikovodikov poteče že leta 2021. Učinek zadnjih hidravličnih stimulacij obeh omenjenih vrtin, ki so bile izvedene v letih 2011, 2012 in 2017, je bil namreč glede povečane količine pridobljenega plina kratkotrajen. Zanje vlagateljem po stari okoljski zakonodaji še ni bilo treba pridobivati okoljskih dovoljenj.