vestnik

Zaradi petišovskega plina Britanci v tožbe: Davkoplačevalci bodo plin drago plačali

Majda Horvat, 19. 7. 2019
Majda Horvat
Zadnje stimulacije vrtin niso prinesle dolgotrajnega učinka za povečanje proizvodnje plina. 
Aktualno

Britanska družba Ascent Resources vlagateljem v propadli projekt črpanja plina v Petišovcih obljublja večkratno povrnitev njihovega vložka s tožbami zoper državo Slovenijo. Sami to naložbo vrednotijo na 50 milijonov evrov.

Takšno novico je Ascent Resources pred kratkim objavil v sporočilu na londonski borzi. Potem ko je Agencija RS za okolje (Arso) marca objavila sklep, da je treba za nameravano ponovno stimulacijo dveh plinskih vrtin Pg-10 ter Pg-11a s postopkom hidravličnega lomljenja predhodno izvesti presojo vplivov na okolje, in je ministrstvo za okolje in prostor (MOP) to odločitev potrdilo, je britanska družba napovedala, da bo proti Sloveniji sprožila upravni spor, tožila državo zaradi nerazumno dolgih postopkov in sprožila postopke še pred tujimi sodišči.


2dccf65a5d8207bf492d388910cbdafb
Majda Horvat
Zadnje stimulacije vrtin niso prinesle dolgotrajnega učinka za povečanje proizvodnje plina.


Razjarjenost vlagateljev v plinski projekt se je razkrila že ob grožnjah nekdanjemu okoljskemu ministru Juretu Lebnu, do tega pa jih je dejansko pripeljala britanska družba z nizanjem nerealnih informacij glede uspešnosti plinskega projekta. Da jih zdaj pomirja z napovedovanjem enormno visokih tožbenih zahtevkov, sploh ni presenetljivo. Ozračje se je v tej smeri začelo pregrevati, takoj ko je junija lani okoljska agencija družbi Geoenergo, ki je kot partnerica sodelovala pri projektu in je nosilka koncesije za pridobivanje plina, vročila poziv za razjasnitev nekaterih zadev v predhodnem okoljskem postopku. Ta se je izvedel z namenom ugotovitve, ali je za načrtovani poseg, torej stimulacijo vrtin s hidravličnim lomljenjem, treba izvesti presojo vplivov na okolje.

Britanci niso iskali nadaljnjih okoljskih dovoljenj

Arso je sklep, da mora vlagatelj pred načrtovanim posegom v okolje izvesti presojo vplivov na okolje in si pridobiti okoljevarstveno soglasje, izdala marca letos, ta sklep pa je potem potrdilo še MOP kot drugostopenjski organ.
Že takrat je bilo jasno, da Britanci nadaljnjih okoljskih dovoljenj ne bodo iskali, predvsem zato ne, ker tožbe lahko »navržejo« več, kot bi morebitno nadaljnje vlaganje v črpanje plina, pa tudi zato, ker koncesija za pridobivanje ogljikovodikov poteče že leta 2021. Učinek zadnjih hidravličnih stimulacij obeh omenjenih vrtin, ki so bile izvedene v letih 2011, 2012 in 2017, je bil namreč glede povečane količine pridobljenega plina kratkotrajen. Zanje vlagateljem po stari okoljski zakonodaji še ni bilo treba pridobivati okoljskih dovoljenj.
petisovci tozba ascent-resources plin