Zaradi ekstremne vročine in ultravijoličnih žarkov, ki lahko povzročijo zdravstvene težave, kot so bolezni srca in ožilja ter kožni rak, so po navedbah ILO, ki jih povzema nemška tiskovna organizacija dpa, še posebej prizadeti delavci v kmetijstvu in drugih sektorjih, ki vključujejo delo na prostem. Po oceni organizacije zaradi izpostavljenosti prekomerni vročini na delovnem mestu vsako leto na svetu umre 19.000 ljudi.
Prekomerni vročini bo po oceni organizacije med svojim poklicnim življenjem izpostavljenih 2,4 od skupno 3,4 milijarde delavcev.
Delavci na prostem so prav tako izpostavljeni onesnaženemu zraku in pesticidom. Zaradi onesnaženosti zraka na leto umre 860.000 ljudi, pesticidi pa so razlog za 300.000 smrti na delovnem mestu na leto.
V skladu s poročilom ILO je treba trenutno veljavne standarde na področju varnosti in zdravja prilagoditi tako, da bodo bolje odražali nevarnosti, ki jih predstavljajo delovna okolja.
V luči tega so v organizaciji pozdravili nemško zakonodajo, ki delavcem zagotavlja zaščitna oblačila pred ultravijoličnim sevanjem, hkrati pa nekatere oblike kožnega raka od leta 2015 priznava kot poklicno bolezen.
Kot je posvarila članica skupine ILO za področje varnosti in zdravja pri delu Manal Azzi, podnebne spremembe že ustvarjajo znatna dodatna zdravstvena tveganja za delavce, bistveno pa je, da ta opozorila upoštevamo.
Tudi svetovni dan varnosti in zdravja pri delu, ki ga obeležujemo danes, je osredotočen na posledice podnebnih sprememb za delo in delavce, kamor sodi tudi prekomerna vročina.