Ob začetku predzadnje seje mestnega sveta murskosoboške občine v tem mandatu, ko je podžupan v opravljanju funkcije župana Zoran Hoblaj dal v potrjevanje dnevni red, se je v razpravi že oglasil mestni svetnik Bojan Petrijan. Predlagal je, da se točka dnevnega reda, pri kateri bi v ponovljeni obravnavi v drugem branju potrjevali ustanovitveni odlok soboškega zdravstvenega doma, umakne z dnevnega reda. Razlog? Prišlo naj bi do bistvenih kršitev statuta in poslovnika, saj da bi moral župan navesti razloge, zakaj je zadržal izvajanje odloka, ki so ga v drugem branju potrdili že na aprilski seji, in predlagati mestnemu svetu kot najvišjemu organu odločanja o vseh zadevah v občini, da o njem ponovno odloča.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Prvi sneg zapadel tudi po nižinah
Na cestah velja večja previdnost.
Obseg, pogoji in financiranje
Polemika je povezana z željo po dežurni, 24-urni zobozdravstveni službi, ki bi bila organizirana v okviru Zdravstvenega doma Murska Sobota. To določilo so namreč na aprilski seji mestnega sveta vključili v nov ustanovitveni odlok soboškega zdravstvenega doma, potem ko je bilo sprva izvajanje »neprekinjene nujne zobozdravstvene dejavnosti z zagotavljanjem dežurne zobozdravstvene službe« pogojeno z zagotovitvijo sredstev, a so mestni svetniki ta pogoj ravno po predlogu svetniške skupine SDS črtali. Odlok, ki ga mora sprejeti v enakem besedilu vseh 12 pomurskih občin iz soboške upravne enote, ki so soustanoviteljice zdravstvenega doma, ni bil uveljavljen, saj so v zdravstvenem domu in mestni upravi, kjer so bili že takrat kritični do tega določila, pridobili mnenje računskega sodišča in zdravstvenega ministrstva, da določilo ni skladno z zakonodajo. Zdravstveni dom mora namreč opredeliti tudi obseg, pogoje in določiti način financiranja te razširjene dejavnosti. Zgolj zapis v odlok namreč ne zagotavlja, da bo storitev financirala država, kot so upali svetniki, saj je podlaga za financiranje zdravstvenih storitev opredeljena v splošnem dogovoru za pogodbeno leto, na podlagi katerega izvajalci sklepajo pogodbe z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Ravno tako se storitev ne sme opravljati drugače, kot to velja za dežurstvo, ki se opravlja kot javna služba in se financira s sredstvi zdravstvene zavarovalnice.
Regijsko pobudo že slišala država
Želja po dežurnem zobozdravniku v regiji ima dolgo brado, saj je s tem lanskega novembra ob regijskem obisku prejšnje vlade takratni soboški župan Aleksander Jevšek soočil zdravstvenega ministra Janeza Poklukarja, pobudo pa so obravnavali tudi pomurski župani v svetu pomurske razvojne regije in k financiranju storitve pozvali državo. V soboškem zdravstvenem domu so za občine pripravili dva finančna modela – po prvem bi bilo zagotavljanje dežurne zobozdravstvene službe zagotovljeno vse dni v letu, kar bi občine stalo slabih 373 tisoč evrov na letni ravni, po drugem pa bi bil dežurni zobozdravnik zagotovljen ob sobotah, nedeljah, praznikih in dela prostih dneh štiri ure dnevno, in sicer od 18. do 22. ure. Po tem predlogu bi strošek znašal dobrih 36 tisoč evrov na letni ravni. Trenutno je dežurstvo organizirano štiri ure dopoldne ob sobotah, nedeljah in praznikih v prostorih soboškega zdravstvenega doma. Dežurna nočna zobozdravstvena služba je na voljo le v Mariboru in Ljubljani, gre pa za nadstandardno dejavnost, ki jo sofinancirajo občine ustanoviteljice zdravstvenih domov, uporabniki storitev pa plačajo participacijo, in če gre za prebivalce drugih občin, tudi opravljeno storitev po samoplačniškem ceniku.
Bo dovolj časa?
V sredini junija so se predstavniki občin ustanoviteljic in javnega zavoda sestali in strinjali, da nezakonito določbo spremenijo, in sicer tako, da bo določba o dežurni zobozdravstveni službi ponovno pogojevana z zagotovitvijo potrebnih sredstev občin, obseg, organizacija in financiranje dodatne dejavnosti pa se opredelijo s posebno pogodbo med javnim zavodom in občinami. Zdravstveni dom Murska Sobota bi nato pripravil ponovne izračune za dodatno štiriurno dežurno zobozdravstveno službo in jih kot predlog za sklenitev dogovora poslal občinam oziroma ponovno svetu regije v obravnavo in odločitev. Ponovno odločanje o novem ustanovitvenem odloku soboškega zdravstvenega doma je bilo na predlog Petrijana z večino glasov mestnih svetnikov umaknjeno z dnevnega reda tokratne seje, sedaj pa obstaja bojazen, ali ga bodo v tem mandatu sploh še lahko sprejeli. Večina občin soustanoviteljic namreč čaka, da ga v nameravani obliki najprej sprejmejo v soboškem mestnem svetu, nekatere pa so ga že predhodno sprejele v različnih oblikah. Kot pravi direktorica soboškega zdravstvenega doma Edith Žižek Sapač, bi potrebovali nov odlok že zaradi opredelitve vseh dejavnosti, ki jih izvajajo, poleg tega bodo lahko šele z novim odlokom posodobili statut. Mestni svet bo imel pred lokalnimi volitvami zadnjo priložnost za obravnavo odloka v sredini oktobra, ko bo na sporedu še zadnja seja v tem mandatu.