Klope najdemo v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi in celo na vrtu, tveganju okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prenašajo klopi, pa so izpostavljeni ljudje vseh generacij.
Klopi se lahko prisesajo na kateri koli del našega telesa, še posebej pa je treba biti pri pregledovanju pozoren na lasišče, vrat, pazduhe, roke, popek, dimlje, noge, kolena ali na mesto za uhlji. Če je klop okužen, med sesanjem s slino v naše telo vnese povzročitelja bolezni. Najpogostejši bolezni, ki ju pri nas prenašajo klopi, sta lajmska borelioza in klopni meningoencefalitis.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Storilci vlomili v poslovni prostor, policisti odkrili ukradeno vozilo
Pomurski policisti so v preteklem dnevu obravnavali šest prometnih nesreč z materialno škodo, sedem kaznivih dejanj, tri kršitve javnega reda in miru, tri povoženja divjadi, delovno nezgodo ter dve poškodbi vozil na parkiriščih.
Kot je pojasnila Teodora Petraš, vodja enote za nalezljive bolezni pri murskosoboški območni enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), je bilo v obdobju od 1. januarja do 30. junija letos v Pomurju prijavljenih 62 primerov lajmske borelioze (v enakem obdobju lani 141) in en primer obolenja za klopnim meningoencefalitisom (dva primera v enakem obdobju lani).
Pred klopi in klopnimi boleznimi se lahko zaščitimo na več načinov. Med drugim je priporočljivo nositi oblačila svetlih barv z dolgimi rokavi in hlačnicami, kadar se odpravimo v naravo, saj tako pokrijemo večji del telesa. Priporočljivo je uporabljati repelente proti klopom, ki jih nanesemo na kožo ter po oblačilih, ob vrnitvi iz narave pa se moramo temeljito pregledati, oprhati, si umiti lase in oprati oblačila. Če na telesu opazimo prisesanega klopa, ga čim prej odstranimo s pomočjo koničaste pincete, mesto vboda pa je treba opazovati še nekaj tednov po odstranitvi.
V zimskih mesecih
Eden od načinov zaščite pred klopnim meningoencefalitisom je cepljenje. Priporočljivo je za vse ljudi, ki so starejši od enega leta in bivajo na endemskem območju ali predvidevajo aktivnosti na endemskem območju. »Cepljenje se opravi tudi pri osebah, ki so pri svojem delu ali praktičnem pouku izpostavljene okužbi z virusom klopnega meningoencefalitisa,« je pojasnila Petraševa.
Z letom 2019 so za nekatere starostne skupine uvedli cepljenje v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), in sicer za otroke po dopolnjenem enem letu starosti ter za odrasle, ki v tekočem letu dopolnijo 49 let, in zamudnike. To so otroci, ki so bili rojeni leta 2016 oziroma kasneje, ter odrasli, ki so dopolnili 49 let v letu 2019 ali kasneje.
»Cepljenje, ki je v breme ZZZS, lahko posameznik opravi pri svojem osebnem zdravniku in pediatru, za vse druge pa je cepljenje samoplačniško in se lahko opravi pri osebnem zdravniku in pediatru, v cepilnih ambulantah zdravstvenih domov ali v vseh območnih enotah NIJZ,« dodaja Petraševa. V območni enoti NIJZ Murska Sobota stane odmerek cepiva 30 evrov, cepljenje pa je na voljo vse leto, vendar se je najbolj priporočljivo s prvima dvema odmerkoma cepiti pred aktivnostjo klopov, torej v zimskih mesecih.
Delež cepljenih je v Sloveniji nizek. V letu 2020 je bilo opravljenih 102.288 cepljenj proti klopnemu meningoencefalitisu, od tega jih je bilo v Pomurju opravljenih 3950. V to število so všteti vsi, tako cepljeni s prvim, drugim, tretjim ali poživitvenim odmerkom.