Slednji so v sredo v DZ prinesli skoraj 50.000 overjenih podpisov volivcev pod zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o vodah. Ključni razlog za spremembo zakona o vodah po devetnajstih letih je bil čim prej vzpostaviti dodaten finančni vir za urejanje vodotokov. Koalicija je šele v parlamentarni obravnavi predlog novele dopolnila s spremembama členov, ki sta sporni za strokovna združenja in nevladne organizacije. Oboje je zmotilo tudi sprejemanje novele po skrajšanem postopku.
Sporen 37. člen
Za nasprotnike novele zakona o vodah sta bila sporna 37. in 69. člen. Drugi, s katerim bi se omogočila gradnja proizvodnih naprav z nevarnimi snovmi in odlagališči odpadkov na vodovarstvenih območjih, je bil zaradi pritiskov dela stroke in nevladnih organizacij že umaknjen.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
V noveli pa je še vedno ostal spremenjeni 37. člen, po katerem na vodnem in priobalnem zemljišču ter na območju presihajočih jezer ni dovoljeno posegati v prostor, razen med drugim dodatno z gradnjo objektov, ki se razvrščajo med enostavne objekte, ter gradnjo objektov v javni rabi po veljavni zakonodaji, med katere spadajo tudi igrišča, parkirišča, parki, zelenice, rekreacijske površine, pa tudi gostinske, poslovne, upravne, trgovske stavbe, stavbe za storitvene dejavnosti, stavbe za promet in druge nestanovanjske stavbe, če so namenjene javni rabi. Zakon sicer jasno določa, da je za vse posege treba pridobiti vodno soglasje, to pa se izda le, če ne gre za poseg v nasprotju s pogoji in omejitvami za izvajanje dejavnosti in posege v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezanih erozij celinskih voda in morja, če se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost, če se s tem ne poslabšuje stanje voda, če je s tem omogočeno izvajanje javnih služb, če ne omejuje obstoječe posebne rabe voda in če to ni v nasprotju s cilji upravljanja voda.
Sporni posegi, ki jih predlog novele dovoljuje
Sporni so torej posegi, ki jih spremenjeni predlog novele dovoljuje. Po mnenju stroke in naravovarstvenih organizacij se namreč odpirajo vrata množični gradnji objektov v javni rabi po veljavni gradbeni zakonodaji. »Če so bili doslej posegi mogoči le na stavbnih zemljiščih znotraj naselij, jih novela zakona zdaj širi tudi na vsa druga naravna vodna zemljišča celinskih voda in na priobalna območja, ki so v naši zakonodaji definirana kot naravno vodno javno dobro in so pomembna za ohranitev, varstvo in izboljšanje kakovosti okolja. S predlaganimi spremembami in v korist zlasti zasebnega kapitala v Sloveniji bi se začela uveljavljati tudi praksa omejevanja splošne rabe in dostopa do vode kot javne dobrine,« je povedala Brigita Jamnik, članica upravnega odbora Slovenskega društva za zaščito voda (SDZV). Ob tem v društvu še opozarjajo, da bi s posegi na ta območja občutno povečali tveganje za onesnaževanje površinskih in z njimi povezanih podzemnih vodnih teles, ki so glavni vir pitne vode. Podobno odgovarjajo tudi v gibanju Zdrava družba, ki je pobudnik zakonodajnega referenduma Vode ne damo. »Stroka opozarja, da bi posegi v vodno in priobalno zemljišče lahko pomenili tveganje za kakovost pitne vode in nesprejemljivo ogrožanje kakovosti podzemnih voda. Za nas je to opozorilo dovolj pomembno,« je dejal Gregor Kos, predstavnik gibanja Zdrava družba za koordinacijo referendumske pobude. Navedena sprememba zakona bi v primeru uveljavitve lahko vplivala tudi na vodna in priobalna zemljišča v Pomurju. Poleg vodovarstvenih območij zajetij pitne vode se navedena sprememba namreč dotika tudi akumulacijskih jezer, gramoznic, potokov in bregov reke Mure.
Posegi bodo možni, če bo to dovoljeval tudi občinski prostorski akt
Na pristojnem ministrstvu odgovarjajo, da s spremembo in dopolnitvijo zakona o vodah pomembno ožijo možnosti posegov v priobalna zemljišča, ker je odpravljena možnost krčenja priobalnega pasu s petnajstih metrov na do nič metrov. »To pomeni, da odslej zakon dopušča možnost posegov v priobalni pas zgolj za objekte javne rabe, ti posegi pa bodo možni le pod pogojem, če to možnost najprej dovoljuje prostorski izvedbeni akt občine.« Če se občina s posegom ne bo strinjala in če ne bodo izpeljani vsi postopki do javne razgrnitve občinskega prostorskega načrta, intervencij ter mnenjedajalcev, v priobalnem pasu ne bo možno graditi. »Ostaja vrsta varovalk, da do škodljivih vplivov objektov javne rabe na vode v najširšem smislu ne more priti, medtem ko je dosedanja ureditev dopuščala širok manevrski prostor za gradnjo v najožjem priobalnem pasu,« so še povedali na pristojnem ministrstvu. Veljavni zakon tega namreč ni izrecno prepovedoval, zato so bile v preteklosti sprejete številne uredbe, ki so dovoljevale gradnjo tudi v najbolj varovanem priobalnem pasu. »Poleg tega so bile uredbe sprejete za postavitev proizvodnih objektov, ki proizvajajo izdelke iz gume ali se ukvarjajo s kemikalijami. Uredbe so bile sprejete tudi za razkošne zasebne stanovanjske hiše na obalah slovenskih rek, jezer in morja. Nov zakon te izjeme prepoveduje v celoti, saj tovrstnih objektov pod nobenim pogojem ne bo možno graditi v priobalnem pasu.«
Za vzdrževanje vodotokov potrebujejo denar
Poleg spornih sprememb členov pa zakon prinaša že omenjene rešitve urejanja poplavne varnosti. Dopolnjen 162. člen določa vrsto aktivnosti, ki se jih lahko financira iz sklada za vode. Sredstva sklada se lahko uporabijo tudi za izvajanje javnih gospodarskih služb urejanja voda, vendar le, če sredstev za financiranje teh nalog ni mogoče v celoti zagotoviti iz drugih finančnih virov. To rešitev podpirajo tudi v sektorju območja Mure pri Direkciji Republike Slovenije za vode (DRSV). »Del gospodarske javne službe se bo lahko financiral tudi iz sklada za vode, kar pomeni neki stabilen vir financiranja. Gospodarsko javno službo je treba kakovostno izvajati vse leto. Naš letošnji finančni načrt je znašal nekaj več kot 2,4 milijona evrov za redna vzdrževalna dela, vendar imamo v tem trenutku zagotovljenih le nekaj več kot 800 tisoč evrov, s katerimi pa moramo pokrivati tudi vse fiksne stroške.« Med nujna vzdrževalna dela sodijo tudi obnove zadrževalnikov visokih voda, postavitve nasipov, odstranitev mulja iz zadrževalnih sistemov, sekanje lesne mase iz pretočnih profilov, košnja trave vsaj dvakrat letno. Če so vsa vzdrževalna dela opravljena, je bistveno lažje obvladovati položaj ob povišanih vodotokih. »Če rednega vzdrževanja ne opravimo, pride do poplav. Z dodatnimi sredstvi bi bili ti problemi bistveno manjši, zato novela zakona v tem delu za nas ni sporna,« še dodajajo v sektorju območja Mure pri DRSV.
Denar neaktiviran
Ob pripravi proračuna za leti 2021 in 2022 so na ministrstvu za okolje in prostor načrtovali, da bodo delno izkoristili tudi sredstva sklada za vode, vendar so ta zaradi napovedanega referenduma neaktivirana. Po sprejetju novele ZV-1G so namreč v gibanju Zdrava družba, ki ga zastopa Društvo za kakovost zdravja, začeli aktivnosti za razpis zakonodajnega referenduma. Za uspešnost referenduma bo morala vsaj petina volivcev glasovati proti predlogu zakona, v skladu z zakonom o referendumu in ljudski iniciativi pa državni zbor eno leto po razglasitvi odločitve na referendumu ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev.
»Referendum je škodljiv za slovenske vode, za davkoplačevalce in za ljudi, ki živijo ob vodi. Prvič zato, ker ni mogoče aktivirati sredstev, rezerviranih v skladu za vodo, drugič, ker se ohranja možnost širše pozidave priobalnega pasu, torej bo še vedno možno graditi objekte zasebne rabe, tretjič pa tudi zato, ker se pobudniki referenduma pravzaprav izogibajo argumentirani razpravi o vsebini tega zakona, kar je žalostno in skrb vzbujajoče tudi za vse preostale prihajajoče projekte,« je ob tem povedal pristojni minister Andrej Vizjak.
Dodal je, da se bo vlada vključila v kampanjo, če bo do referenduma prišlo, saj jim je v interesu, da ščiti vode in priobalni pas. »Ne glede na to, ali bo sprememba zakona o vodah obveljala ali ne, zagovarjamo stališče, da je treba o tako pomembnih zadevah, kot je sprememba zakona o vodah, voditi strokovno javno razpravo. Pričakujemo, da bo ministrstvo za okolje in prostor strokovne institucije končno prepoznalo kot partnerje in sogovornike in ne bo izključevalo strokovnih potencialov Republike Slovenije iz odločevalskih procesov,« pa so dodali pri SDZV.