Incident, ki se je minuli teden zgodil v lendavski enoti Pomurskih lekarn, kjer je farmacevtka zaradi ugovora vesti zavrnila izdajo kontracepcijskih tablet pacientki z zdravniškim receptom, je postal skoraj nacionalni problem. Sprožila se je razprava o pravicah pacientov, verskih prepričanjih in delovanju lekarništva. Situacija, ki je kot nalašč za nov kulturni boj v luči svežih polemik o pravici do splava. Na nacionalni televiziji so v razpravo vključili celo nekdanjega premierja in ustavnega pravnika Mira Cerarja, ki je zavrnitev izdaje zdravila obsodil kot nedopustno ravnanje.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Farmacevtka, ki je bila v kritičnem trenutku edina zaposlena v lekarni, se je pri tem sklicevala na svoja verska načela, kar ji omogoča tudi ustava, a pacientka je, kot so prvi poročali kolegi na Lendavainfo, takšno ravnanje iste osebe doživela že tretjič. V javnem zavodu Pomurske lekarne pojasnjujejo, da je institut ugovora vesti ustavno varovana pravica in da ima farmacevtski strokovni delavec kot zdravstveni delavec tudi z zakonom o zdravstveni dejavnosti utemeljeno pravico do ugovora vesti. »Zaradi zagotavljanja uresničevanja z ustavo in zakonom zagotovljene pravice ter nejasne opredelitve ugovora vesti in postopkov ter dopustnih okoliščin za njegovo uveljavljanje niti ne moremo presojati o upravičenosti ali neupravičenosti instituta ugovora vesti, ki je posamezniku zagotovljen z zakonom ali ustavo,« se zagovarjajo v Pomurskih lekarnah. Pravica do ugovora vesti namreč ni natančno definirana v lekarniški dejavnosti, zato strokovnjaki poudarjajo, da je regulacija pomanjkljiva in pušča odprta vprašanja. Poleg tega se poraja vprašanje, ali je prodaja zdravila res zdravstveni poseg. Pred leti so v Novi Sloveniji skušali problematiko rešiti s predlogom amandmaja, ki bi pravico do ugovora vesti neposredno vključil v zakon o lekarniški dejavnosti, a zanj niso dobili podpore niti pri Slovenski demokratski stranki.
Ni edini primer v Sloveniji, jih pa ni veliko
Tudi Darja Potočnik Benčič, predsednica Lekarniške zbornice Slovenije, se sklicuje na 56. člen zakona o zdravstveni dejavnosti, a ob tem poudarja, da mora zdravstveni delavec o svojem ugovoru obvestiti zdravstveni zavod, v katerem je zaposlen, ta pa mora to upoštevati, vendar hkrati pacientom zagotoviti nemoteno uveljavljanje pravic s področja zdravstvenega varstva. Zbornica, kot je dejala predsednica za naš medij, nima natančnih podatkov o vseh primerih uveljavljanja ugovora vesti, a da zagotovo ne gre za edini primer magistra farmacije, ki uveljavlja pravico do ugovora vesti. »Vendar pa je farmacevtskih strokovnih delavcev, ki ugovor vesti uveljavljajo, v lekarniški dejavnosti zelo malo,« zatrjuje Potočnik Benčičeva.
Ali je farmacevtka o ugovoru vesti predhodno obvestila delodajalca, v javnem zavodu Pomurske lekarne ne odgovarjajo, pravijo pa, da so se pacientki za neprijetno izkušnjo iskreno opravičili. »Menimo, da z vidika bližine naše večje lekarniške enote pri Zdravstvenem domu Lendava, ki je oddaljena okoli 600 metrov, in edinstvenega primera nihče ni ostal brez zdravil, ki so bila predpisana na zdravniški recept,« poudarjajo v javnem lekarniškem zavodu in zagotavljajo, da bodo z ustreznimi korektivnimi ukrepi in metodami poskrbeli, da pravica do ugovora vesti ene izmed sodelavk ne bo omejevala njihovega poslanstva, ki daje v ospredje pravice pacientov do pravilne in varne uporabe zdravil ter izpostavlja pomen strokovnega svetovanja pri uporabi zdravil.