Letos je posvečen odpadni hrani, ki je eden večjih svetovnih izzivov. Kljub temu da zaradi lakote in podhranjenosti trpi okoli 700 milijonov ljudi, naj bi se na svetu zavrglo približno 30 % pridelane hrane.
Odpadna hrana po nepotrebnem obremenjuje omejene naravne vire in okolje ter vpliva na gospodarsko, družbeno in okoljsko trajnost prehranskih sistemov. Pomeni izgubo virov, ki se uporabljajo v proizvodnji (voda, energija …), ter povečanje emisij toplogrednih plinov. Po podatkih Združenih narodov izgube hrane in odpadna hrana povzročijo kar osem do deset odstotkov vseh emisij toplogrednih plinov, ti pa povzročajo podnebne spremembe, ki jih občutimo kot nestabilno vreme in ekstremne vremenske pojave.
V letu 2022 je bilo v Evropski uniji zavrženo več kot 59,2 milijona ton hrane, kar v povprečju pomeni 132 kg na prebivalca. Približno 54 % te količine nastane v gospodinjstvih (72 kg na prebivalca), preostanek pa se izgubi in zavrže v oskrbovalni verigi, vključno s kmetijami, proizvodnjo, restavracijami in gostinskimi storitvami, trgovino na drobno in drugo distribucijo. Razlike med državami EU so velike, med najuspešnejšimi državami v letu 2022 sta poleg Slovenije bili Hrvaška in Madžarska.
Po podatkih SURS smo leta 2022 v Sloveniji zavrgli 150,8 tone hrane, kar je za dva odstotka manj kot leto prej. 40 % te količine je bilo užitne, preostanek pa so obsegali neužitni deli, kot so kosti in koščice, olupki ter jajčne in druge lupine oz. luščine. Skoraj polovica (47 %) odpadne hrane je nastala v gospodinjstvih, 37 % odpadne hrane so zavrgli v gostinstvu in strežbi hrane, 9 % v trgovinah z živili, preostalih 7 % pa pri proizvodnji hrane. Prebivalec Slovenije je tako v enem letu zavrgel povprečno 72 kg hrane. Večina odpadne hrane je bila predelana v kompostarnah in bioplinarnah.
Tudi v naših gospodinjstvih je še veliko možnosti za preprečevanje in zmanjšanje količin zavržene hrane. Razmislite in morda vam bo prišel prav kateri od spodnjih enostavnih nasvetov.
· Načrtujte obroke, sestavite jedilnik in mu prilagodite svoje nakupovanje.
· Obroki naj ne bodo preobilni, ostanke hrane pa porabite.
· Uravnotežite jedilnik s sezonsko hrano.
· Zelenjavo in sadje, ki ga ne uspete pojesti, spremenite v ozimnico.
· Poskrbite za pravilno shranjevanje živil in vzpostavite red v hladilniku.
· Ob nakupovanju preverite datume.
Hrana je naša dragocena dobrina, zato ravnajte z njo spoštljivo in si prizadevajte za čim manj zavržkov.