Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije so se v letu 2020 njive v Sloveniji razprostirale na 175.531 hektarjih, površina njiv je bila največja ravno v pomurski regiji (53.905 hektarje). Skupno so kmetje na kmetijskih gospodarstvih redili 408.684 glav velike živine, med dvanajstimi statističnimi regijami je Pomurje po teh kazalnikih na petem mestu, redili smo namreč 38.460 glav velike živine.
Kakšna je stopnja samooskrbe?
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Stopnja samooskrbe z rastlinskimi kmetijskimi proizvodi je bila v letu 2023 najvišja pri žitih (80 odstotkov), najnižja pa pri sadju (16 odstotkov). Samooskrba se je v primerjavi z desetletnim povprečjem oziroma obdobjem med letoma 2013 in 2022 zvišala le pri žitih za 7 odstotnih točk, znižala pa pri sadju za 18 odstotnih točk, krompirju za 9 odstotnih točk in zelenjavi za 8 odstotnih točk.
Pri živalskih kmetijskih proizvodih je bila stopnja samooskrbe najvišja pri jajcih, in sicer je bila kar 95-odstotna. V primerjavi z desetletnim povprečjem se je znižala pri medu za 44 odstotnih točk, zvišala pa pri mesu za 2 odstotni točki in jajcih za 1 odstotno točko.
Kako je s cenami hrane?
Po podatkih SURS se je hrana med lanskim in letošnjim septembrom podražila za 1,4 odstotka, pri posameznih skupinah živil pa so se cene najbolj zvišale pri sadju (11,1 odstotek) in sladkih izdelkih (5 odstotkov), najbolj so upadle pri zelenjavi (1,4 odstotka), kruhu in izdelkih iz žit (0,8 odstotka) ter ribah in morskih sadežih (o,7 odstotka).
Manj zavržene hrane
Lani je v Sloveniji nastalo za 160.803 ton odpadne hrane, od tega kar 44 odstotkov v gospodinjstvih. Primerjava z ostalimi članicami Evropske unije (EU) za leto 2020 sicer kaže, da v Sloveniji zavržemo manj hrane v gospodinjstvih (36 kilogramov na prebivalca) kot na ravni povprečja v EU (70 kilogramov na prebivalca).