V Bolehnečicih, majhnem naselju Občine Sveti Jurij ob Ščavnici, se lahko pohvalijo z muzejem, v katerem so eksponati starodobne tehnike. Zbrali so jih člani društva Oldtimer Stara Gora, na ogled pa so vsem ljubiteljem dediščine prednikov.
Kljub dežju klepet ob kavi
Pred tehniško-etnološkim muzejem, ki ga odprejo ob najavi, me pričaka Alojz Slekovec, predsednik Društva za ohranjanje tehnične, kulturne, kmetijske, turistične in premične dediščine Oldtimer Stara Gora. »Štirinajstega maja je minilo 17 let od takrat, ko se nas je sedemindvajset ljubiteljev starodobne tehnike zbralo in sprejelo prve smernice in pravila novega društva Oldtimer Stara Gora. Takrat smo v društvu našteli tri starodobne avtomobile, 26 traktorjev, šest koles z motorjem, pet motornih koles, eno kolo in tri stroje,« začne pripovedovati. Ideja ustanovnih članov je bila jasna – ohraniti čim več tehnične in premične dediščine.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Na razgovoru so jo spraševali o družini, zagovornik ugotovil diskriminacijo
Prepovedano je zahtevati podatke o družinskem oziroma zakonskem stanu, nosečnosti, načrtovanju družine.
Najprej so imeli sedež v gasilskem domu Stara Gora, nato jim je občina leta 2006 dala v najem prostore v stari osnovni šoli na Stari Gori, ki so jih temeljito obnovili. Že leto po ustanovitvi so pripravili dve srečanji, ki sta prerasli v tradicionalni, poimenovani Srečanje kmetijske tehnike in Srečanje starodobnih motornih vozil. »Obe sta danes nadgrajeni s praktičnimi prikazi običajev v teh krajih, družabnimi igrami in sejmom starin,« še razloži, preden se odpraviva na ogled muzejske zbirke. Ravno pretekli konec tedna so kljub slabemu vremenu uspešno izpeljali prvi starodobni klepet ob kavi in 7. srečanje s starodobnimi kolesi. Ponosni so na svoje uspešno delovanje, predvsem na prehodni pokal, ki so ga prejeli na tekmovanju za prvenstvo Zveze slovenskih društev ljubiteljev starodobnih vozil ali krajše SVS. »Društvo vsako leto organizira še tradicionalna srečanja lastnikov mopedov, starodobnih koles, društveni reli in podobno,« doda Slekovec. Za svoje člane pa pripravijo tudi strokovna predavanja o restavriranju, predstavitvi zgodovine strojev in tehnike ter običajih in navadah kmečkega prebivalstva.
Razstava na kozolcu
Že kmalu po ustanovitvi so začeli sodelovati s sorodnimi društvi doma in v tujini, ob tem je raslo število članov, predvsem pa ideja o ohranitvi tehnične, kulturne in premične dediščine. Njihova zbirka je bila vse večja, prostora v društvenih prostorih pa premalo. »Zaradi potrebe po večjem prostoru smo začeli iskati primernejšo lokacijo. Želeli smo ostati znotraj naše občine,« mi pojasni sobesednik. Po nekaj letih iskanja se je društvu leta 2014 ponudila priložnost nakupa starejše podkletene panonske hiše, Domanjkove domačije v Bolehnečicih. »Po prvem ogledu je bilo tako veliko navdušenje, da smo jo kar kupili, in še isto leto smo začeli obnovitvena dela ter preurejanje prostorov.« Čez tri leta so muzej, ki se razprostira na 2300 kvadratnih metrih površine, slovesno odprli. »Vloženih je bilo več kot dvajset tisoč ur prostovoljnega dela. Veliko podjetij, mojstrov in obrtnikov je prispevalo svoj delež kot sponzorji ali donatorji. Člani, ki niso opravljali fizičnega dela, pa so pomagali z materialnimi sredstvi ali pripravo malice,« se spominja predsednik.
Danes je drugače. »Danes imamo na razpolago še več površin, saj smo leta 2018 zgradili še kozolec, ki je kot prireditveni prostor namenjen za razne piknike in obletnice. Zgornji del pa smo izkoristili za razstavo eksponatov.« Muzejska zbirka je prav tako vse večja. Z leti je društvo namreč pridobilo veliko eksponatov in vozil, ki so jih kupili. Nekatere so jim podarili člani, vaščani ali obiskovalci muzeja. »Odkupljene oziroma podarjene eksponate restavriramo, na prav vsakem v muzejski zbirki je napisano ime lastnika.«
V muzeju so tako razstavljeni starodobni avtomobili, kolesa, mopedi, motorna kolesa, stabilni motorji, traktorji, kmetijski stroji in razni obdelovalni stroji. V nadstropju je etnološka zbirka, pozabljena kulturna dediščina in pozabljene izumrle obrti, kot so kovaštvo, sodarstvo, pletenje, kovaštvo s slamo, mlinarstvo in drugo. Z veseljem sprejmejo turiste, šolarje in druge, ki bi radi obudili spomin na preteklo življenje. »Trenutno v treh nadstropjih hranimo več kot 5000 eksponatov, vsak teden pride kaj zraven. Smo edino društvo, ki se lahko ponaša s tako veliko zbirko,« še pristavi Alojz Slekovec in me opomni, da fotografiranje žal ni dovoljeno.
Zato pa jih le obiščite.