V Pomurskem muzeju Murska Sobota so letos predstavili že 29. številko Zbornika soboškega muzeja. V njem je zbranih osem razprav oziroma člankov o arheoloških raziskavah v Pomurju. Borut Slokan piše o arheoloških izkopavanjih naselbine iz mlajše železne dobe v Beltincih, natančneje na Gmajnah, kjer so našli zelo dobro ohranjene zemljanke in luknje za navpične lesene stebre, na katerih je bila postavljena dvokapna streha. Kaja Stemberger Flegar je v članku predstavila rimskodobno grobišče z Grofovskega pri Murski Soboti, ki ga sestavlja 43 dokumentiranih obodnih jarkov in 19 žganih grobov, datiranih v drugo polovico 1. in prvo polovico 2. stol. Branko Kerman piše o raziskavah rimskodobne naselbine na Izišču pri Ivancih, kjer so bili poleg ostankov rimske poselitve in rimske ceste odkriti še žgan rimski grob, ki je datiran v čas od 1. stol. do prve polovice 2. stol. n. št., in slovanska skeletna grobova iz 8. in 9. stol.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
XAL Svetila: Potreba po novi lokaciji odpadla
Po dveh letih od odkupa se poslovni objekt v Severni obrtno-industrijski coni že prodaja.
Lea Hadler piše o arheološkem najdišču Kamenščice pri Črenšovcih, tamkajšnje keramične najdbe datirajo v rimsko in zgodnjesrednjeveško obdobje. Ines Ftičar predstavlja srednjeveško zemljanko z najdišča Na Plesah v Murski Soboti, Katarina Predovnik in Mojca Jančar pa pišeta o pomenu koščka srednjeveške keramične posode z obrazom, ki je bil najden med izkopavanji leta 2022 na Grajskem griču v Gornji Radgoni. V zborniku Andrej Gaspari in Rene Masaryk v obsežni razpravi predstavita tudi deblak iz 16. stoletja, ki je bil najden pri Hrastju, in značilnosti ter namembnosti podobnih plovil iz Panonske nižine. Zbornik zaokrožuje prispevek Sama Sankoviča o arheoloških raziskavah ob cerkvi sv. Katarine v Lendavi, kjer so bili odkriti skromni ostanki srednjeveške kulturne plasti in jama za steber iz 12. do 14. stoletja ter številne novoveške plasti. V pričujočem zborniku je predstavljen le del arheoloških raziskav, ki so potekale v zadnjih desetih letih v Pomurju.
Črepinja z obrazom del pivske posode
Arheološke raziskave na Grajskem griču v Gornji Radgoni so leta 2022 potekale ob nadgradnji vodovodnega omrežja. Pod današnjo Grajsko cesto so odkrili cestišče iz 18. stoletja, pod njim pa je bilo dokumentiranih več jam. V eni od teh so našli neglaziran keramični odlomek z obrazno masko, ki ga, tako pišeta avtorici članka Predovnikova in Jančarjeva, lahko primerjamo z antropomorfno oblikovanimi ali okrašenimi lončenimi posadami, ki so bile v poznem srednjem veku razširjene po vsej Evropi. Omenjeni kos keramične posode je bil najden v jami na odseku med hišami na Grajski cesti 5 in Čremošnikovi ulici 1. Črepinja z obrazom je del ostenja lončene posode neznane oblike. Viden je delno ohranjen moški obraz z brki in brado, izdelan je s prostoročnim modeliranjem, apliciranjem, vrezovanjem in vbadanjem. Obraz ima okrogli očesi z globoko vbodenima zenicama, ki sta izbuljeni, konica nosu je poškodovana. Usta so odprta, ohranjena pa je le zgornja ustnica. Odlomek sam po sebi ne omogoča rekonstrukcije posode, ki ji je pripadal, zato sta si avtorici pri interpretaciji pomagali z bolje ohranjenimi sorodnimi predmeti z drugih najdišč. Avtorici ugotavljata, da je radgonski odlomek ohranjen v premajhni meri, da bi lahko zanesljivo rekonstruirali obliko posode, ki jo je krasil. Najverjetneje pa je bil del pivske posode, čaše v obliki pokala ali vrča.
Prav tako leta 2022 so sodelavci muzeja opravili arheološko raziskavo ob cerkvi sv. Katarine v Lendavi. Arheologi so izkopali tri testne jarke, pri čemer so ugotovili, da so posegi v prostor v novem veku močno uničili morebitne starejše arheološke plasti. Večina plasti je tako novoveških, so pa v njih tudi starejše najdbe, ki datirajo v visoki srednji vek, med njimi kosi lončenine, odlomek steklene posode in novec Friderika V., niso pa naleteli na nobene arhitekturne ostaline, ki bi jih lahko povezali s staro cerkvijo (kapelo) sv. Katarine. Kot piše Samo Sankovič, je raziskava sicer dala nekaj spodbudnih rezultatov z naselbinskimi ostalinami srednjeveškega trga Lendava, za obširnejši in natančnejši vpogled v poselitev platoja okoli cerkve pa bi bile potrebne večje raziskave.