V Sloveniji imata kar dve tretjini odrasle populacije že prisotne dejavnike tveganja nezdravega življenjskega sloga (povišan krvni sladkor, povišan krvni tlak, nenormalne vrednosti krvnih maščob, prekomerna telesna teža…). Ti predstavljajo glavni vzrok prezgodnje obolevnosti in umrljivosti za boleznimi srca in ožilja, sladkorne bolezni, debelosti in drugimi. Tako z javnozdravstvenega vidika kot vidika zmanjševanja bremena bolezni je ključno spoznanje, da je veliko teh dejavnikov preprečljivih in pomembno poveznih z našim načinom prehranjevanja.
Posebej ogrožene skupine prebivalcev slabše sledijo prehranskim priporočilom, saj so za njih manj dovzetne, morda prehrani ne posvečajo tolikšne pozornosti, tudi zaradi trenutnega zdravja, ali pa temu težje sledijo zaradi ekonomskih razlogov.
Zajtrkovalne navade se izboljšujejo
Dnevno naj bi zaužili štiri do pet obrokov, vendar pa temu sledi le 2/5 odraslih. Ker se vse več ljudi med delovnim časom prehranjuje zunaj doma, bo treba zato več pozornosti nameniti predvsem kakovosti tovrstne ponudbe. Pomembno vlogo ima zajtrk, saj nam da energijo za začetek dneva. Čeprav se je navada zajtrkovanja v zadnjem desetletju izboljšala, je zajtrk obrok, ki ga odrasli še vedno pogosto izpuščajo (43 % moških in 33 % žensk). Navada zajtrkovanja se izboljšuje zlasti s starostjo prebivalcev, čeprav vedno več zajtrkuje tudi mladih.
Trendi v prehranjevanju odraslih 2011-2016:
- Povečal se je delež odraslih prebivalcev, ki vsakodnevno zajtrkujejo.
- Zmanjšal se je delež prebivalcev, ki enkrat tedensko ali pogosteje uživajo sladke pijače.
- Prvič po letu 2012 se je povečal delež prebivalcev, ki vsakodnevno uživajo surovo zelenjavo.
- Od leta 2008 dalje se delež prebivalcev, ki hrano pri mizi dosoljujejo, ne zmanjšuje več.
Vsak drugi prebivalec si hrano pri mizi dosoli
Prebivalci Slovenije zaužijemo v povprečju tudi dvakrat več soli, kot je še sprejemljivo (5 gramov). Tri četrtine soli zaužijemo z živilskimi izdelki, v ostalem pa z dosoljevanjem pri mizi. Čeprav se je delež prebivalcev, ki že pripravljeno hrano dosoljujejo, do leta 2008 občutno zmanjšal, ima to navado še vedno kar polovica prebivalcev. Dosoljevanje je bolj razširjeno med moškimi in v mestnem okolju. Pri zmanjševanju vnosa soli v prehrani prebivalcev Slovenije sta pomembni dve stvari: prva je vloga živilske industrije in ponudnikov prehrane s ponudbo zdravih izbir, druga pa naša ozaveščenost, da se zavedamo pomena zmernega vnosa soli za zdravje.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Storilci vlomili v poslovni prostor, policisti odkrili ukradeno vozilo
Pomurski policisti so v preteklem dnevu obravnavali šest prometnih nesreč z materialno škodo, sedem kaznivih dejanj, tri kršitve javnega reda in miru, tri povoženja divjadi, delovno nezgodo ter dve poškodbi vozil na parkiriščih.
Izbira maščob se spreminja, na izbor pa najbolj vpliva socialno-ekonomski položaj
Na ustrezen vnos maščob lahko vplivamo tako z izbiro manj mastnih živilskih izdelkov kot z uporabo ustreznih maščob in postopkov pri pripravi hrane. Čeprav dve petini prebivalcev dnevno uporabljata priporočena rastlinska olja, pa še vedno tedensko ali pogosteje uporablja svinjsko mast četrtina prebivalcev, prav toliko tudi klasično ocvrte jedi, in sicer največ nižje izobraženi in tisti iz najnižjega družbenega sloja. Po drugi strani je spodbudno, da malo manj kot dve petini prebivalcev dnevno uporablja oljčno olje, njegova poraba pa se v zadnjih letih povečuje.
Posebej pozorni moramo biti na skrite maščobe v živilih (klobase, paštete, mesni pripravki in podobno) in na nasičene maščobe v nekaterih rastlinskih maščobah (kokosova, palmina, kakavova), zato njihovo redno uživanje ni primerno. Med bolj nevarne maščobe sodijo tudi trans maščobe, pred katerimi nas bo v bodoče ščitila sprejeta zakonska omejitev njihove vsebnosti v živilskih izdelkih in pri gostinskih ponudnikih.
Prehranjevalne navade se v splošnem izboljšujejo, vendar je to dolgotrajen proces
Kljub temu, da se je uživanje zelenjave po letu 2012 prvič izboljšalo, jo je še vedno premalo v naših obrokih, saj jo v povprečju zaužijemo le tretjino priporočene količine. Zato naj bi jo vključili v vsaj tri obroke dnevno. Vsaj 1-krat dnevno jo uživa malo manj kot polovica prebivalcev, uživanje pa je bolj razširjeno med ženskami, med starejšimi odraslim in v vaškem okolju. Z organizirano prehrano, drugimi oblikami subvencionirane prehrane ter s spodbujanjem lastne pridelave lahko pomembno povečamo količino zaužite zelenjave.
Ravno prav mesa, preveč mesnih izdelkov in premalo rib
Zadostno uživanje kakovostnih beljakovinskih virov je pomemben predvsem za razvoj in vzdrževanje mišično-skeletnega sistema. Še posebej naj bi bili pozorni na zadostno uživanje mladi, nosečnice, starejši in tisti, ki so bolj telesno dejavni. Kakovostni viri beljakovin so ribe, puste vrste mesa, mlečni izdelki, stročnice ter jajca. Zaužijemo sicer dovolj mesa, vendar preveč mesnih izdelkov in premalo rib (le tretjino priporočene količine). Mesni izdelki imajo lahko zaradi predelave večje vsebnosti slabših maščob, soli in aditivov, kljub temu pa jih 4-krat na teden ali pogosteje uživa kar 16 % prebivalcev, največ moški in mlajši odrasli. Namesto mesnih izdelkov bi morali zaužiti zlasti več rib, saj jih 1-krat na teden uživa le slaba tretjina prebivalcev. Ribe bolj pogosto uživajo moški, višje izobraženi in tisti iz višjega družbenega sloja.
Priporočila za zdravo prehranjevanje in telesno dejavnost
- Uživajte v hrani, jejte v rednih obrokih. Uživajte pestro hrano pretežno rastlinskega izvora.
- Izbirajte polnovredna živila iz žit in žitnih izdelkov.
- Večkrat dnevno imejte na krožniku svežo zelenjavo in sadje iz lokalne pridelave.
- Nadzorujte količino zaužite maščobe in nadomestite večino nasičenih oz. živalskih maščob z nenasičenimi in nerafiniranimi vrstami olja.
- Mastno meso in mastne mesne izdelke nadomestite s stročnicami, ribami, perutnino ali pustim mesom.
- Vsak dan užijte priporočeno količino posnetega mleka in manj mastnih mlečnih izdelkov.
- Jejte manj slano hrano.
- Omejite uživanje sladkih živil in pijač.
- Pijte dovolj tekočine.
- Omejite uživanje alkohola.
- Hrano pripravljajte zdravo in higienično.
- Bodite dovolj telesno dejavni, da bosta vnos in poraba energije uravnotežena, tako boste ohranili primerno telesno maso.
Vse bolj se zavedamo škodljivosti sladkih pijač
Na področju sladkorja in sladkih pijač se kaže vse večja ozaveščenost, saj čedalje bolj pazljivo izbiramo živila, predvsem taka z manj ali brez dodanega sladkorja. Na to nas opozarjajo podatki, saj je tedensko ali pogosteje v letu 2001 uživalo sladke pijače malo več kot dve tretjini odraslih, v letu 2016 pa le še slaba tretjina. Najboljša alternativa je pitna voda ali nesladkani čaji, ki tudi najbolje odžejata. Še vedno pa je uživanje sladkih pijač bolj razširjeno med moškimi in pri otrocih in mlajših odraslih, nižje izobraženih in tisti iz nižjega družbenega sloja.
