Preberite še
Odpri v novem zavihku
V Lendavi razstava 30 fotografij v črno-beli tehniki
V galeriji Muzeja meščanstva v Lendavi je na ogled fotografska razstava Zorana Kolarića, ki prihaja iz sosednjega Čakovca na Hrvaškem in je član Fotokluba Zagreb.
Predstavnika z Ministrstva za zdravje ter Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve sta predstavila programe s področja preprečevanja odvisnosti in obravnave zasvojenosti, ki jih izvajajo na območju Slovenije. Čeprav gre za nacionalne programe, pa so regije s temi programi, kot so ugotavljali prisotni, različno pokrite. Ko se govori o odvisnosti pa se ne misli le na trdo drogo, ampak tudi na odvisnost od alkohola, sodobnih tehnologij, motnje hranjenja ali zasvojenosti z igrami na srečo.
Regijsko srečanje, na katerega so povabili predstavnike Centrov za socialno delo, zdravstva, policije in tudi nevladnih organizacij, so pripravili, da bi zbrali mnenja in identificirali, kaj je najbolj pereča problematika v pomurski regiji in naredili načrt, kaj bi najbolj potrebovali, je poudarila Tatjana Krajnc-Nikolić, predstojnica NIJZ OE Murska Sobota.
Potrebno bo povezati vse, ki na tem območju delujejo in se na kakršen koli način ukvarjajo z zasvojenostjo in duševnim zdravjem, da bi se temeljiteje lotili reševanja tega problema. Pomurje je, poleg Koroške in Bele krajine, ena od sivih lis, kjer se mnogi nacionalni programi namenjeni zasvojenosti ne izvajajo, med drugim ni Centra za preprečevanje odvisnosti, ni komune, na primer.
V Murski Soboti že vrsto let deluje Center za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, v katerem imajo v obravnavi letno od 100 do 130 oseb. "Karotek, ki jih imamo, je blizu 500 kartotek, in ocenjujemo pa, da je problem z odvisnostjo do trikrat večji," pravi Nenad Petrović, ZD Murska Sobota, kjer ta center deluje. Če je bil nekoč pri uživalcih drog največji problem heroin, je zdaj bolj v ospredju kokain, opozoril pa je tudi na problem kajenja marihuane pri mladih.
Ada Hočevar Grom, NIJZ, je predstavila izsledke iz publikacije Duševno zdravje otrok in mladostnikov v Sloveniji in povedala, da ima vedno več mladostnikov težave z duševnim zdravjem ter da je na tem področju vedno več izzivov. Skušali so analizirati stanje, kako se znajo mladi v Sloveniji soočiti s stresom in sodobnim časom, a ugotavljajo, da so obstoječi podatki iz zbirk podatkov pomanjkljivi. »Težav je veliko več, kot smo jih zaznali, še posebno pa v regijah, kjer nimajo ustreznih pedopsihiatrov in strokovnjakov, ki se ukvarjajo s duševnimi težavami otrok.« S temi težavami pa se ukvarjajo tudi starši otrok z duševnimi težavami, ki prihajajo iz Pomurja.
