Zdravstveni dom Murska Sobota je lani ustvaril dobrih 21 milijonov evrov prihodkov, presežek prihodkov nad odhodki pa je znašal 833 tisoč evrov. »S tem poslovnim izidom smo zadovoljni, čeprav bi bilo primerneje, če bi bil bolj uravnotežen. Ampak ob tem ko smo po dveh letih epidemije ponovno zagnali vse naše dejavnosti in tudi izpolnili program dela, je bil tak izid pričakovan,« pravi direktorica javnega zavoda Edith Žižek Sapač. Napovedala je tudi, da bodo vse presežke namenili za nujne naložbe v obnovo prostorov, pri čemer nekatere že uresničujejo, nekaj pa jih še načrtujejo. Prostorsko urejanje je povezano s širitvijo dejavnosti, izvajalo pa se bo tako v Murski Soboti kot tudi v zunanjih zdravstvenih postajah.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Soboški podjetnik v hišnem priporu. Ena od evropskih držav zahteva njegovo izročitev
Nemčija je za Jožeta P. ml. iz Murske Sobote razpisala evropski nalog za prijetje.
V Murski Soboti je dokončana obnova z dozidavo laboratorija, zdaj poteka nadzidava enega od objektov, s katero bodo pridobili 720 kvadratnih metrov površine za ureditev desetih splošnih in petih referenčnih ambulant, skupnih prostorov, sanitarij za obiskovalce in zaposlene, arhiva in čakalnice. V sklopu nadzidave se bo izvedlo tudi povišanje jaška za dvigalo za dostop gibalno oviranih oseb. Vrednost gradbenih del je 2,1 milijona evrov z DDV, 896 tisoč evrov bo zagotovila država, preostalih 1,2 milijona evrov pa zdravstveni dom. Tega čaka še ureditev ambulante za prihod specialista endodontologije, ki prihodnje leto končuje specializacijo, prav tako bo prihodnje leto začela delati še ena zdravnica dermatologije.
V Martjancih bo zdravstvena postaja
Začela se je že tudi obnova zdravstvene postaje v Gornjih Petrovcih, kjer bodo del obnovljenih prostorov na novo namenili za delovanje centra za krepitev zdravja, načrti pa so pripravljeni že tudi za obnovo martjanske postaje. V zgradbi, kjer zdaj deluje splošna ambulanta, bodo celotno stavbo razen dela za potrebe gasilcev uredili za zdravstvene dejavnosti. Ob splošni ambulanti še manjši laboratorij, prostore za zobozdravstveno ambulanto, patronažno službo in center za krepitev zdravja. V načrtu je tudi ureditev prostorov v zdravstveni postaji v Beltincih, kjer zdaj delata dve pediatrinji, prostor pa imajo samo za eno. »Na ta način želimo razpršiti dejavnosti ter jih približati uporabnikom, kar je tudi želja občin ustanoviteljic javnega zavoda,« pove Žižek Sapačeva. Pričakuje, da bodo letos objavljeni javni razpisi, na katere bodo lahko prijavljali projekte za pridobitev sofinanciranja. Načrtovane naložbe so namreč finančno prevelike tako za občine kot javni zavod.
S povečevanjem in urejanjem prostorov omogočajo širitev dejavnosti in uvajanje novih, za to pa je potreben dodatni kader. V murskosoboškem zdravstvenem domu je trenutno zaposlenih več kot 400 ljudi, pomanjkanja kadra, kot ga občuti primarno zdravstvo v večjih središčih, sami še ne občutijo. »Za zdaj z našimi zdravniki zagotavljamo storitve vsem našim uporabnikom, prav tako imajo zavarovanci še vedno možnost, da si izberejo osebnega zdravnika. Imamo tudi štiri zdravnike specializante, seveda pa bi z veseljem sprejeli še kakšnega,« pove sogovornica. Med specializanti imajo zdaj končno tudi specializantko medicine dela, za katero so dolgo čakali na ustrezen razpis. Opažajo pa tudi, da zdravniki od drugod pridejo v Mursko Soboto z namenom, da izkoristijo možnost opravljanja specialističnega študija, vendar po končanem študiju pogosto odidejo drugam.
Položaj skoraj neobvladljiv
V zdravstvu se je v primerjavi z drugimi področji digitalizacija uveljavljala zelo počasi, zaradi sprememb načina dela, ki jih je sprožila epidemija covida-19, pa je dobila pospešek tako znotraj sistema kot v odnosu med bolnikom in zdravnikom. Toda ta preskok je bil prevelik in prehiter za starejše ter kronične bolnike, opozarja Žižek Sapačeva. Papirnat dokument, bodisi recept ali napotnica, jim je pomenil osnovo za dostop do neke storitve, zato jih informacije o elektronskem pošiljanju podatkov pogosto zbegajo. Ker se v tem sistemu ne znajdejo najbolje, nekateri na pregled raje ne gredo, opozori direktorica murskosoboškega zdravstvenega doma.
Prav tako ugotavlja, da je opravljanje storitev na daljavo privedlo do tolikšnega števila elektronskih sporočil in telefonskih klicev, da že ovirajo delo. Tudi zato, ker isti bolnik najprej kliče, potem piše in na koncu pride še v ambulanto ali pa en dan potrebujejo recepte, drugič napotnico, tretjič spet samo nasvet. Situacija po besedah direktorice postaja skoraj neobvladljiva in ne ve, kako jo bodo rešili. Kljub povečanemu številu opravljenih zdravstvenih storitev z delom na daljavo se dostopnost zdravstvenih delavcev ni bistveno izboljšala, še ugotavlja. Zdravljenje na daljavo prek običajnih internetnih komunikacijskih poti pa načenja še dileme glede varovanja zaupnih podatkov pri dopisovanju o zdravstvenem stanju posameznika ali celo pošiljanju fotografij telesa. Se je pa tak način dela zelo hitro razmahnil, ne le zato ker sistem to dopušča ali ker bi na tak način želeli delati vsi zdravniki, ampak tudi zaradi pričakovanj, včasih celo zahtev bolnikov, ki iščejo čim krajše in hitre poti za rešitev svojega problema.