Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je izdal zdravstveni statistični letopis Slovenije za leto 2022. V njem so zbrani zdravstveni statistični podatki in informacije, ki temeljijo na uveljavljenih podatkovnih zbirkah in poročevalskih sistemih v zdravstvu. Zdravstvene statistične podatke za pripravo publikacije zbirajo in NIJZ pošiljajo izvajalci zdravstvenega varstva, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in izobraževalne ustanove s področja zdravstva, podatke o prebivalstvu pa Statistični urad Republike Slovenije (SURS).
V publikaciji so poleg osnovnih demografskih in ekonomskih podatkov obravnavani zdravstveno stanje prebivalstva in determinante zdravja oziroma dejavniki tveganja za zdravje, med katere sodijo prehranjevanje, čezmerna hranjenost in debelost, dnevno gibalno vedenje, uživanje alkohola, kajenje tobaka, uporaba prepovedanih drog ter vpliv okolja, predstavljeni pa so še različni preventivni programi, zdravstveno varstvo na primarni, sekundarni in terciarni ravni, predpisana zdravila, avtorji so pregledali še vire v zdravstvu ter izdatke in vire financiranja zdravstvenega sistema.
Najpogostejši vzroki smrti
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Leta 2022 je po podatkih SURS v Sloveniji živelo 2.108.732 prebivalcev, v Pomurju 114.163. Gostota naseljenosti kaže, da je v pomurski regiji živelo 85,5 prebivalca na kvadratni kilometer, slovensko povprečje je 104 prebivalce. Delež oseb, starih 65 let ali več, je bil najvišji v pomurski regiji (24,6 odstotka), tudi indeks staranja, ki izraža razmerje med številom oseb, starih 65 let in več, in številom oseb, mlajših od 15 let, je najvišji v pomurski regiji, znaša 188 (Slovenija 141,8). Pomurje izstopa tudi po številu umrlih na 1000 prebivalcev (13,2, slovensko povprečje je 10,7). Podatki o umrljivosti sodijo med najzanesljivejše podatke zdravstvene statistike in so hkrati osnova za izračun nekaterih kazalnikov zdravstvenega stanja prebivalstva.
Stopnja umrljivosti je bila leta 2022 za 3,4 odstotka nižja kot leto prej, vodilni vzroki za smrt prebivalcev Slovenije pa so glede na število umrlih na tisoč prebivalcev še vedno bolezni srca in ožilja oziroma bolezni obtočil, med katerimi so najpogostejši srčni infarkt, možganska kap in odpoved srca, ter neoplazme oziroma rak prebavil, prostate, dojke in pljuč. Naštete bolezni so bile vzrok za 60 odstotkov vseh smrti.
V Pomurju je stopnja umrljivosti na sto tisoč prebivalcev 1318,3, starostno standardizirana stopnja umrljivosti oziroma prezgodnja umrljivost pa 622,4 na sto tisoč prebivalcev in je bila najvišja med vsemi regijami. Najpogostejši vzrok za prezgodnjo umrljivost v naši regiji so bile bolezni obtočil ter nekatere infekcijske in parazitske bolezni.
Nasproti umrljivosti so kazalniki porodov oziroma rojstev. Leta 2022 je bilo v Sloveniji 17.257 porodov oziroma 17.476 rojstev, od tega je bilo 17.381 živorojenih otrok, v Pomurju 836, kar nas uvršča na sredino lestvice dvanajstih slovenskih regij. Nataliteta in celokupna stopnja rodnosti sta v državi v primerjavi z letom prej upadli, z 8,2 živorojenega otroka na tisoč prebivalcev pa sodimo pod povprečje članic Evropske unije.
Manj kadilcev
Na zdravje posameznika vplivajo številni dejavniki, med drugim čezmerna hranjenost ter uživanje alkohola in tobaka. V Sloveniji je bilo v letu 2020 po podatkih nacionalne raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog približno 41 odstotkov anketiranih prebivalcev (starih od 25 do 74 let) normalno hranjenih, pri 39 odstotkih so ugotovili čezmerno telesno maso, približno 20 odstotkov jih je bilo debelih, razlike pa so bile vidne glede na spol, starost in izobrazbo. Višji delež pojava čezmerne telesne mase in debelosti je bil zaznan pri moških, pri nižje izobraženih in med starejšimi odraslimi. Slovenija sicer sodi med evropske države, ki jim je po letu 2010 uspelo ublažiti splošni trend naraščanja debelosti mladostnikov, ne pa tudi debelosti pri odraslih. Podatki za Pomurje kažejo, da je delež normalno hranjenih, starih od 25 do 74 let, znašal 34,1 odstotka, debelih je bilo 25,7 odstotka, kar nas uvršča na najvišje mesto med slovenskimi regijami.
Po izračunih NIJZ je registrirana celoletna poraba alkohola v letu 2022 v državi znašala 10,1 litra čistega alkohola na odraslega prebivalca, starega 15 let ali več, največ alkohola se je popilo s pivom, sledi vino, nato žgane pijače. V pomurski regiji je delež oseb, starih od 18 do 74 let, ki so pili tvegano ali škodljivo, znašal 60,2 odstotka, slovensko povprečje je 55,3 odstotka. V letu 2022 je bilo v državi zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov skupno 851 smrti, kar pomeni, da sta v povprečju vsak dan umrli več kot dve osebi.
Podobno kot alkohol tudi kajenje tobaka škoduje skoraj vsakemu organu v telesu in škodljivo vpliva na zdravje vse življenje. V Sloveniji je kajenje tobaka vodilni preprečljivi vzrok smrti, letno pa zaradi bolezni, pripisljivih kajenju tobaka, umre 3123 prebivalcev, od tega več kot 40 odstotkov pred 70. letom. Delež kadilcev v Pomurju je bil leta 2022 nižji od slovenskega povprečja (19,9), znašal je 17,8.
Nižja odzivnost
Za zgodnje odkrivanje nekaterih bolezni, predvsem rakavih obolenj, so velikega pomena presejalni programi. V program Svit, ki je namenjen presejanju in zgodnjemu odkrivanju predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki, je bilo v letu 2022 povabljenih več kot 314 tisoč oseb, izjavo o sodelovanju jih je vrnilo nekaj manj kot 199 tisoč oziroma 63 odstotkov povabljenih, kar je dobrih 6 odstotnih točk več kot na začetku delovanja programa leta 2009, vendar še vedno za skoraj 7 odstotnih točk manj od želenega deleža, to je 70 odstotkov preiskovancev v ciljni populaciji. Odzivnost preiskovancev v programu Svit iz pomurske regije znaša 61,5 odstotka, slovensko povprečje je 63,4 odstotka.
Preglednost žensk, starih od 20 do 64 let, v programu Zora je v zadnjem triletnem obdobju, to je od leta 2019 do 2022, dosegla mednarodno priporočeno mero 70 odstotkov. Zora je preventivni program za odkrivanje predrakavih in zgodnjih rakavih sprememb na materničnem vratu, pregled zdravih žensk pa omogoča pravočasno odkritje tistih, ki imajo predstopnjo ali začetno stopnjo raka na materničnem vratu. Preglednost ciljne populacije znaša v odstotkih za Pomurje 67,5 (za Slovenijo 71,4), kar nas uvršča na zadnje mesto med regijami.
Program Dora je organiziran populacijski presejalni program zgodnjega odkrivanja raka na dojki za ženske v starosti od 50 do 69 let, ženske ciljne skupine pa so vsaki dve leti vabljene na presejalno mamografijo, katere namen je odkriti zgodnje, še netipne rakave spremembe. Rak dojk je namreč po pojavnosti najpogostejši rak pri ženskah. Presejalno mamografijo je od vseh vabljenih iz ciljne skupine iz Pomurja opravilo 76,1 odstotka žensk, slovensko povprečje je 78,1.