Februarja sta se v Lendavi srečala slovenski premier Janez Janša in njegov madžarski kolega Viktor Orban, kjer sta podpisala sporazum med obema državama o sodelovanju pri gospodarskem in družbenem razvoju narodnostno mešanega območja na obeh straneh meje. Vsaka država bo v naslednjih petih letih zagotovila po 25 milijonov evrov za izvajanje razvojnega programa, ki bo namenjen razvoju obmejnega območja.
Preberite še
Odpri v novem zavihkuDobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Cilj župana, da so tudi na Goričkem na tekočem z aktivnostmi
Razvojni program bo izvajalo Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje - Muraba, ki je nosilec regionalnega razvoja na območju slovenskih in madžarskih manjšin. Na račun omenjene organizacije bodo tudi pritekali državni milijoni iz navedenega sporazuma. Gre za združenje, ki so ga leta 2017 ustanovile Državna slovenska samouprava, Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost ter občini Monošter in Lendava, z namenom dolgoročnega sodelovanja in izvajanja programov na obmejnem območju, predvsem s pomočjo evropskih sredstev.
Muraba ima sedež v Monoštru, zdaj pa bo združenje dobilo prostore tudi na tej strani meji, in sicer v Domanjševcih. Kot nam je potrdil šalovski župan Iztok Fartek, sta se z direktorjem Murabe Bálintom Pappom dobila in dogovorila, da bodo najeli pisarno od občine, pisarna pa bo uradno odprta trikrat tedensko po osem ur na dan. "Moj cilj je bil, da se ne odpira zopet le v Lendavi, ampak da smo tudi mi na tekočem z aktivnostmi, ki jih bodo izvajali v okviru razvojnega programa," je poudaril Fartek. Vlogo Murabe o najemu poslovnega prostora bo obravnaval še občinski svet.
V šalovski občini sicer živijo tudi pripadniki madžarske narodne skupnosti, vlada pa je letos med drugim tudi šalovski občini in Madžaski samoupravni narodni skupnosti Občine Šalovci nakazala sredstva za sofinanciranje dvojezičnosti in uresničevanja ustavnih pravic avtohtone madžarske narodne skupnosti. Zakon o financiranju občin namreč določa, da se občinam, v katerih živita italijanska oziroma madžarska narodna skupnost, oziroma samoupravnim narodnim skupnostim v teh občinah za vsako proračunsko leto zagotovijo sredstva v višini 0,15 odstotka skupne primerne porabe občin, letos je bilo v ta namen zagotovljenih za skoraj dva milijona evrov sredstev.