ZOS pozdravlja Golobovo zavezo, da se pristopi k sistemski ureditvi področja odprave posledic naravnih nesreč, z namenom, da se bodo mehanizmi pomoči pričeli hitreje odvijati in bodo oškodovanci čim prej prejeli ustrezno pomoč države. "Resnično nujno potrebno je, da se uredi področna zakonodaja na način, da bo pomoč države hitra, da bo v najkrajšem možnem času dosegla prizadeta območja in da se bo čimprej pričela odprava posledic nesreč. Spremeniti jo je treba na način, da bo administrativnih ovir čim manj in da se bodo vsi potrebni postopki – od prvih ocen, do vnosa v sistem AJDA, priprave in potrditve spremljajočih vladnih dokumentov – začeli čimprej odvijat in se tudi zaključili v najkrajšem možnem času," poudarjajo v ZOS. Prav tako se jim zdi pomembno, da se zakon spremeni tako, da se bo lahko sistem odzval tudi na lokalne ali regijske naravne nesreče in se ne bo čakalo na »zadostitev« kriterijem na državni ravni.
Kaj so zapisali v dopisu?
"Prve, ki bodo vedno priskočile na pomoč prizadetim so nedvomno občine. Žal pa so ob vse pogostejših naravnih ujmah njihove proračunske rezerve premajhne, da bi lahko same izvedle nujno potrebne sanacijske ukrepe. Občinam, ki se prve odzovejo in priskočijo na pomoč, je treba omogočiti, da pridejo do prepotrebnih sredstev za odpravo naravnih nesreč. Za to bo država morala vnaprej predvideti ustrezna finančna sredstva in jih zagotoviti v proračunu. Eden izmed načinov kako to storiti je ta, da se popišejo vse nesreče v nekem časovnem obdobju na ravni celotne države (npr. junij, julij avgust) in finančne posledice. Potem pa je treba vzpostaviti mehanizem čimprejšnje aktivacije pomoči, ki mora v najkrajšem možnem času priti do prizadetih. ZOS predlaga, da se zakon spremeni na način, da bo vlada pri odločanju o uporabi sredstev za odpravo posledic nesreč upoštevala, da se sredstva državnega proračuna lahko uporabijo za odpravo posledic naravne nesreče, za katero je ocena neposredne škode na stvareh večja od 0,2 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna.
Dejstvo je, da se vsako leto soočamo z vedno več naravnimi nesrečami (neurja z vetrom in točo, poplave, požari, zemeljski plazovi…). To je posledica tudi podnebnih sprememb, zato smo na ZOS podali predlog, da se tudi v okviru Sklada za podnebne spremembe zagotovi dodatna sredstva za namene odprave posledic ujm in naravnih nesreč.
Vsi se zavedamo, da brez gasilcev in civilne zaščite, hitre in ustrezne pomoči na terenu ne bi bilo. Tudi na tem področju bo potrebno zagotoviti več sredstev, zato je ZOS že v okviru priprav nabora programov in ukrepov v Načrtu za okrevanje in odpornost predlagalo, da se vanj vključi tudi to področje. Žal smo bili neuspešni, vendar se je ponovno izkazalo, da so občine tiste, ki poznajo potrebe terena in imeli smo prav. Podali smo predlog, da se o tem opravi ponovni razmislek in poišče način kako sredstva iz NOO preusmeriti tudi na to področje."