Ljudje vse pogosteje iščemo ažurne informacije in uporaba prometnih informacij se je od leta 2015 praktično potrojila, je povedal vodja službe za upravljanje s prometom in prometno varnostjo Ulrich Zorin. Ažurne informacije lahko najdemo na njihovi spletni strani ali pa prek aplikacije DarsPromet+, lahko pa tudi na Twitterju. Informacije so, kolikor je mogoče, ažurne, prihajajo pa tako iz njihovih sredstev za spremljanje prometa, pošiljajo pa jih tudi vzdrževalci cest, pregledne službe, nadzorni centri, policija, mediji in seveda tudi vozniki.
Preberite še
Odpri v novem zavihkuZnanih je več podrobnosti o pretepu na soboški tržnici
Dve osebi sta iskali pomoč v regijski bolnišnici.
Ena najbolj naprednih oblik za spremljanje prometa je aplikacija za pametne telefoneDarsPromet+. Ta je bila do zdaj naložena več kot 100.000-krat, že kak mesec pa je preko te aplikacije mogoče tudi prijaviti izreden dogodek prometnoinformacijskemu centru (PIC).
Sodelavka v PIC-u Barbara Janežičje poudarila, da so ključne informacije o zastojih. Bodisi predvidenih bodisi nepredvidenih. V PIC-u se trudijo čimbolj ažurno spremljati te informacije, hkrati pa morajo razmišljati tudi, kako hitro poslati ljudi na obvozne poti, če pride do zapore glavnih cest (predvsem avtocest). Opozarjajo, da je včasih bolje, če vozniki potrpijo in počasi nadaljujejo pot po avtocesti, kot pa da gredo na stransko cesto, ki je lahko hitro nepretočna. "Ljudje tudi 2 do 3 ure po odstranitvi ovir na avtocesti še stojijo na vzporednih cestah," je povedala Janežičeva. Pri tem pa je dodala, da za dodatno upočasnitev prometa poskrbijo radovedneži, ko med vožnjo mimo kraja nesreče "pasejo svoje firbce" in po možnosti še fotografirajo ali snemajo.
Poseben poudarek so dali tudi t. i. fantomskim zastojem. To so tisti zastoji, za katere ni neke logične razlage, saj se na cesti ne zgodi nič, hkrati pa ljudje stojijo ali pa se po polžje premikajo v koloni. Te lahko povzroči že en manjši predmet ob cestišču, ki vzbuja pozornost pri voznikih in se potem sama vožnja upočasni.
Prepovedi za tovornjake
S 1. junijem bodo na nekaterih mejnih prehodih s Hrvaško in Avstrijo začele veljati omejitve za tranzitni tovorni promet. To pomeni za tiste tovornjake, težje od 7,5 tone, ki le potujejo preko Slovenije. Uporaba prehodov Središče ob Dravi in Zavrč za tovornjake, ki gredo le preko Slovenije in imajo maso višjo od prej navedene, ne bo več dovoljena. Uporabljali jih bodo lahko le še tovornjaki, ki so namenjeni oz. prihajajo iz medžimurske ali varaždinske županije. To pomeni, da tovornjaki, razen omenjenih izjem, ne bodo več prehajali meje prek prehodov Dobovec in Bistrica ob Sotli.
Tovorni promet bo omejen tudi na Primorskem, kjer bo na glavnih cestah Jelšane-Postojna in Starod-Kozina prepovedano voziti tovornjakom, katerih masa presega 7,5 tone in so namenjeni iz Italije na Hrvaško in obratno. Preusmerjeni bodo na avtocesto, iz tega pa bodo izvzeti tisti tovornjaki, ki so namenjeni v Istro, Kvarner, Liko in Gorski Kotar. Prav tako ne bo omejen promet težkih tovornih vozil, ki natovarjajo v Sloveniji in vozijo na Hrvaško ali v prej omenjene oddaljene države in obratno. Ti tovornjaki bodo lahko vozili le še prek mejnih prehodov Dragonja in Obrežje, prehodov Starod in Sečovlje pa ne bodo smeli več uporabljati.
V poletnem času lahko zastoje na naših cestah pričakujemo tudi zaradi počitnic v sosednjih in bližnjih državah. V Avstriji in Nemčiji bodo imeli prihodnji konec tedna (7. in 8. junij) podaljšan vikend in predstavniki PIC-a opozarjajo, da bo to mogoče močno čutiti tudi na slovenskih cestah.
V poletnem času promet ni obremenjen le ob sobotah in nedeljah. PIC ugotavlja, da so obremenitve ob koncu tedna prisotne kar od četrtka do ponedeljka. Predvsem ponedeljki so bili že lani včasih celo bolj obremenjeni kot nedelje.
Slovenskeceste bodo najbolj obremenjene:
- 9. junij (binkoštne počitnice v Nemčiji in Avstriji)
22. junij (začetek počitnic v Sloveniji in Italiji),
27. julij (začetek poletnih počitnic v Nemčiji),
od 1. avgusta dalje (italijanske počitnice "ferro agosto").
Predstavniki PIC priznavajo, da morda podatki o stanju na mejnih prehodih niso najbolj ažurni, a ob tem poudarjajo, da se ves čas trudijo imeti, kolikor je mogoče, osvežene podatke. Zanašajo se na informacije policije, hkrati pa imajo tudi podatke tujih centrov za zbiranje podatkov o prometu. Za prihodnje leto načrtujejo uvedbo bluetooth merilnikov, ki naj bi izboljšali predvidevanje potrebnega časa za prehod meje.