Kot je povedal Andrej Šajnovič, viden član Evropskega reda vitezov vina, izgubimo v Sloveniji približno hektar vinogradov na dan, s približno 15 tisoč hektarji vinogradov pa velja Slovenija že tako za dokaj nezaznavno v svetu. Kot je dodal Šajnovič, se ob normalnih razmerah v Sloveniji letno porabi okrog 80 milijonov litrov vina v različnih oblikah, sedaj po grobih ocenah zaradi pojava koronavirusa polovica zaloge miruje. »Bliža se trgatev. V tem času bi se morale letne zaloge vina približevati stanju, ki bi omogočalo nove zapolnitve kapacitet. Tedni minevajo, operativno pa se ne zgodi nič,« poudarja Šajnovič, ki meni, da bi lahko k zmanjšanju zalog največ prispevala turizem in gostinstvo.
Da je vinarstvo po preklicu epidemije še vedno v krču, se strinja tudi Uroš Valcl, direktor in enolog vinske kleti Marof. »Res je, da se je lokalni trg začel prebujati z odprtjem gostinskih lokalov in degustacijami v kleteh, vendar obstaja velika skrb, kako bo vse potekalo v drugi polovici leta. Pred nami je nov vinski letnik in v nekaterih kleteh so še vedno velike količine vina.« Kot je dejal, sami sicer presežkov vina ne bodo imeli.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(TOP 5) Hišni pripor za soboškega podjetnika, pogoji za upokojitev in cene kmetijskih izdelkov
Preverili smo, katere vsebine so na vestnik.si v minulem tednu pritegnile največ pozornosti.
Krizna destilacija je prevelik strošek
Tržne zaloge vin so velike, padli sta kupna moč in poraba vina, zato je v pripravi sveženj interventnih ukrepov, s katerimi bi odpravili presežke zalog za sprostitev zmogljivosti. Med te krizne ukrepe sodijo tudi subvencionirana destilacija, zelena trgatev ter podpora skladiščenja. Vinogradniki in vinarji, pa tudi preostala vinogradniška stroka v omenjenih ukrepih dolgoročne rešitve ne vidijo. Po mnenju Andreja Šajnoviča je subvencionirana destilacija težava. V okoliških državah, ki destilacijo že subvencionirajo, so namreč proizvodni stroški tudi do sedemkrat nižji, kot bi bili pri nas. »Enako je tudi s proizvodnjo kisa ali drugimi hitrimi rešitvami, ki ekonomsko ne bi vzdržale. Četudi bi torej vino predelali v drugo obliko, se pojavi problem gospodarnosti in smo na istem, kot če bi vino nekam zlili.«
S tem se strinja Ernest Novak, specialist za vinogradništvo, sadjarstvo in vinarstvo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota. »Pri nas je predvidena destilacija petih milijonov litrov vina, pri čemer bi vinogradniki dobili 0,80 evra za liter predelanega oziroma destiliranega vina, vendar je vprašanje, kje bi te destilate sploh lahko prodali in po kolikšni ceni. Destilacija je možna le pri večjih vinogradnikih, ki na letni ravni pridelajo vsaj dvesto tisoč litrov vina,« pravi Novak, ki dodaja, da bi bila boljša rešitev v tem, da bi teh pet milijonov litrov vina pod nadzorom nekam zlili in bi izginilo s tržišča. Optimalne rešitve sam ne vidi niti v kriznem skladiščenju za blagovne rezerve, saj bi trg težko sprejel staro vino. Problem, ki ga pri tem navaja, je prevelik uvoz vina, predvsem iz Italije in Makedonije. Tudi zaradi tega nastajajo presežki domačega vina.
Zelena trgatev ni optimalna
Eden od predvidenih interventnih ukrepov je tudi zelena trgatev. Če bi se slovenski vinogradniki in vinarji zanjo odločili, bi jim država plačala dva tisoč evrov za hektar vinogradniške površine, vendar je to po besedah Novaka premalo. »Z zeleno trgatvijo bi strokovno nastalo več škode, saj bi lahko vplivala na rast in rodnost v prihodnjem letu. To sploh ni strokovni ukrep, ampak politični.«
Na Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja je sicer do izteka roka za oddajo, 30. junija, prispelo 296 vlog vinarjev in vinogradnikov za zeleno trgatev. Skupno je prijavljenih 328 hektarjev površin, od tega v vzhodni regiji 203 hektarji, vlog pa je bilo 188. Do 10. avgusta je mogoče vlogo umakniti.»Prijavilo se je tudi nekaj vinogradnikov in vinarjev iz Pomurja, s tem da je pogoj za oddajo vloge najmanj pet tisoč kilogramov grozdja. Problem je, da se grozdje iz zelene trgatve ne bi predelalo, tudi kis se iz tega ne da pridobiti, saj se ta dela iz vina. Vse to grozdje bi se torej zavrglo. Zato menim, da to ni dobra rešitev,« poudari Novak.