V zadnjem obdobju prah v javnosti dvigujeta dve načrtovani spremembi na energetskem področju, ki bosta tako ali drugače vplivali na naša življenja. Obe spremembi sta del cene zelenega prehoda, ki smo se mu kot država zavezali na evropski ravni. Julija 2024 naj bi, če ne bo ponovno preložen, začel veljati nov sistem obračunavanja omrežnine, ki naj bi v praksi na glavo postavil navade Slovencev pri uporabi električne energije in plačila zanjo. Zaradi zapletenosti novega sistema in bojazni pred velikimi podražitvami je nov sistem omrežnine postal tudi polemično politično vprašanje. Omrežnina, ki poenostavljeno povedano pomeni plačilo za uporabo električnega omrežja, se spreminja glede na priključno moč in porabo energije. Če je v trenutnem sistemu obračunska moč določena glede na velikost varovalk, poznamo pa le višjo, nižjo in enotno tarifo, nov sistem prinaša pet časovnih blokov z različnimi tarifami, posebne določbe za višjo in nižjo sezono ter dogovorjeno in presežno obračunsko moč. Visoka sezona bo trajala od novembra do februarja, nizka pa od marca do oktobra. V posameznem dnevu bodo lahko nastopili trije različni časovni bloki, s ceno omrežnine, ki bo odvisna od obremenjenosti omrežja in časa v dnevu. Nov koncept sta tudi že prej navedena dogovorjena in presežna obračunska moč. Odjemalci bodo tako imeli določeno obračunsko moč glede na preteklo porabo, pri čemer bo za morebitno preseženo moč obračunana dodatna ali kazenska omrežnina. Za gospodinjstva in mala podjetja bo sicer veljalo dvoletno prehodno obdobje, v katerem se jim »kazenska« omrežnina ne bo zaračunavala, bo pa na položnicah vidna informacija, če je bila dogovorjena moč presežena. Ključno bo torej prilagajanje porabe glede na ugodnejše časovne bloke, s čimer bo odjemalec prihranil pri stroških in tudi blagodejno vplival na omrežje v času največje obremenitve. Za nekatere to lahko pomeni investicije v energetsko učinkovitejše naprave ali pa preprosto prilagajanje časa uporabe večjih porabnikov energije. Spremembe niso le tehnične narave, ampak odpirajo tudi širše vprašanje o našem odnosu do energije in kako jo uporabljamo v vsakdanjem življenju.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Znanih je več podrobnosti o pretepu na soboški tržnici
Dve osebi sta iskali pomoč v regijski bolnišnici.
Brez nočnega kuhanja, a prilagoditve bodo potrebne
Kot je Duška Godina, direktorica agencije za energijo, ki je podpisala reformo omrežnine, nedavno pojasnjevala v državnem zboru, bo eden izmed kratkoročnih takojšnjih učinkov novega sistema pravična porazdelitev stroškov uporabe omrežja med vse odjemalce. Pristojni imajo namreč zaradi uvedbe naprednih merilnih sistemov, s katerimi je opremljenih že 92 odstotkov odjemalcev, podatke o podrobni, 15-minutni rabi omrežij, kar bo omogočilo prilagoditev obračuna omrežnine. To bo po besedah Godinove pomenilo, da bo 850 tisoč gospodinjskih odjemalcev večinoma plačevalo manj ali pa bo njihov letni strošek ostal na enaki ravni kot do sedaj, s čimer je zavrnila bojazni, da nas čakajo tudi do 500-odstotne podražitve. Kljub temu pa drugačna porazdelitev bremen pomeni, da bodo nekatere skupine odjemalcev tepene bolj, predvsem se to nanaša na industrijo, torej energetskointenzivna podjetja, čeprav naj bi se tudi tej skupini odjemalcev strošek povečal zgolj za nekaj odstotkov. »Niti slučajno ni bil namen prenove obračuna zaplesti življenja in premikati porabo energije v gospodinjstvih, da bi morali kuhati, prati, likati in si sušiti lase v nočnem času,« je poudarila direktorica in navedla, da je sprememba naravnana na doseganje dolgoročnih ciljev, pri čemer imajo v mislih predvsem vključevanje toplotnih črpalk in električnih vozil v sistem. Pod črto, reforma je odgovor na večjo elektrifikacijo družbe ob vse večji vlogi tako imenovanih obnovljivih virov energije in hkratnem zagotavljanju stabilnosti elektroenergetskega sistema. »S kančkom zlobe, a tehnično korektno, lahko rečemo, da nam je v Evropski uniji uspelo dobro delujoč elektroenergetski sistem tako poslabšati, da mu moramo sedaj za zagotovitev stabilnega obratovanja pomagati uporabniki. Različne tarife so finančna spodbuda, da uporabniki to udejanjimo,« pravi Rafael Mihalič, strokovnjak za elektroenergetske sisteme z ljubljanske fakultete za elektrotehniko. Oster kritik evropske energetske preobrazbe pojasnjuje, da obnovljivi viri energije proizvajajo električno energijo velikokrat takrat, ko je nihče ne potrebuje, toplotne črpalke pa jo porabljajo takrat, ko jo potrebujejo tudi drugi. Del problema, ki naj bi se reševal z reformo omrežnine, je tudi tako imenovani sistem net metering. Ta je bil v veljavi za sončne elektrarne, zgrajene do konca lanskega leta, temelji pa na vključitvi sončnih elektrarn v elektroenergetski sistem z oddajanjem presežkov proizvedene električne energije v omrežje in prejemanjem električne energije iz omrežja, ko sončna elektrarna ne proizvede dovolj energije. Za razliko se enkrat letno pripravi obračun. Po navedbah Mihaliča je veliko ljudi zgradilo prevelike sončne elektrarne za lastno porabo in so imeli na koncu obračunskega obdobja znaten presežek, ki pa ni bil plačan, zato so omrežje še dodatno obremenili z novimi porabniki energije, in to v času, ko je proizvodnja električne energije najdražja. »Obnašali so se pač racionalno v skladu z zakonodajo. Upam, da se tistim, ki so ta pravila uvedli, sedaj pošteno kolca. Najbolj tistim v Bruslju in ne dosti manj nekaterim v Sloveniji,« je brez dlake na jeziku strokovnjak, ki izvira iz Pomurja.
Občine kritične zaradi spreminjanja pravil igre
Druga sprememba, neposredno povezana z zeleno preobrazbo, je novela energetskega zakona, ki je zaradi čustvene komponente povzročila še veliko večje razburjenje kot reforma omrežnine. Novela namreč v tako imenovanih strnjenih naseljih prepoveduje projektiranje in vgradnjo kurilnih naprav na trdna in tekoča goriva v enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavbah in v posameznih delih večstanovanjskih stavb. Ne gre torej za popolno prepoved ogrevanja na drva in zemeljski plin, kot bi to nekateri želeli prikazati, je pa korak v to smer in zagotovo lahko določilo označimo kot omejevanje uporabe omenjenih energentov. Kaj so to strnjena naselja, bi v teoriji prepustili občinam, ki bi takšna območja opredelile v svojih lokalnih energetskih konceptih, a kriteriji za to bi bili v rokah države. Ravno tako bi bilo po noveli občinam prepovedano podeljevanje novih koncesij za graditev ali upravljanje omrežja za distribucijo plina, podaljševanje obstoječih pa bo močno oteženo. V Skupnosti občin Slovenije ugotavljajo, da novela zakona prinaša dodatne stroške lokalnim skupnostim zaradi novih obveznosti glede lokalnih energetskih konceptov in prepovedi novih koncesij za distribucijo zemeljskega plina. »Predlog zakona razumemo tako, da se občinam na eni strani omejujejo možnosti glede izbire načina ogrevanja, povečalo se bo povpraševaje po drugih energentih, kar bo vplivalo na rast cen, to pa bo imelo posledice za vse prebivalke in prebivalce ter tudi za proračune občin,« so poudarili za naš časopis. Ob tem so izpostavili še dejstvo, da je država občine zadnja leta še posebej spodbujala k plinifikaciji, saj naj bi bil to eden izmed ustreznih ukrepov pri prehodu v nizkoogljično družbo. Občine so zaradi tega prioritetno vlagale v vzpostavitev infrastrukture in spodbujale uporabo zemeljskega plina, ki je bil do nedavnega ključen energetski vir pri doseganju strateških ciljev zmanjšanja izpustov ogljikovega dioksida. Podobno pravijo v Mestni občini Murska Sobota, saj spominjajo, da je do marca 2022 še veljal državni odlok o načrtu za kakovost zraka na območju občine in so občani lahko pridobivali nekoliko višje subvencije za izvedbo ukrepov učinkovite rabe energije v smeri zamenjave zastarelih malih kurilnih naprav. »Ker je v mestu in v skoraj vseh naseljih zgrajeno plinovodno omrežje, so občani lahko pridobivali višje subvencije tudi za vgradnjo plinskih kondenzacijskih kotlov. V kratkem časovnem obdobju se bodo pravila igre povsem spremenila. Kar je bilo pred kratkim celo subvencionirano in spodbujano, bo sedaj omejevano ali celo prepovedano,« opozarjajo v upravi soboške občine in pri tem svarijo še pred energetsko revščino. Sprašujejo se namreč, kakšne finančne posledice bodo doletele občane, ki si v lastnih gozdovih priskrbijo les za ogrevanje, ker je to zanje najugodneje, in ali bodo sposobni preiti na druge vire ogrevanja. Na mestni občini se sicer zavedajo problematike onesnaženosti zraka, pri čemer večinski delež virov prašnih delcev prispevajo ravno zastarele male kurilne naprave in neprimerna goriva, zato menijo, da bi bil potreben večji nadzor nad tovrstnim početjem. Kakršnih koli ukrepov za omejevanje rabe trdnih goriv v soboški občini trenutno ni, niti ne načrtujejo, da bi jih uvedli. Tudi Mihalič v svojem slogu opozarja na isto težavo kot murskosoboška občina. »Namesto da bi preganjali tiste, ki v slabe peči sredi gostih naselij zmečejo namesto normalnih drv vse od iverk in plastike do odpadkov, je lažje reči Vse prepovedano. In to po tem, ko so ne vem koliko let propagirali les kot bio eko kurivo,« je kritičen strokovnjak, ki ima močno stališče tudi do vprašanja zemeljskega plina. Kot namreč spominja, Evropa in tudi Slovenija čepita na zalogah plina, ki pa jih ne izkoriščamo, saj nočemo frackinga. »Zato plin uvažamo iz Združenih držav Amerike, kjer ga pridobivajo s frackingom,« pripomni.
Štirideset odstotkov Pomurja se ogreva na les
Večina lokalnih energetskih konceptov pomurskih občin je nastala v sodelovanju z Lokalno energetsko agencijo Pomurje, ki jo vodi Bojan Vogrinčič. Ta pravi, da imajo ta dokument sprejete vse pomurske občine, čeprav so nekateri že zastareli. Po podatkih Vogrinčiča je za Pomurje lesna biomasa vsekakor pomemben energetski vir, saj je regija pokrita s skoraj 40 tisoč hektarji gozda, kar pomeni okrog 550 gigavatnih ur energije. »Če ta podatek pogledamo v smislu deleža ogrevanja, ugotovimo, da se okrog 40 odstotkov toplote v naši regiji pridobi iz lesne biomase. Plin na drugi strani predstavlja manj kot 15 odstotkov deleža v celokupni bilanci ogrevanja,« pojasnjuje Vogrinčič. Glede prepovedi novih koncesij za plin v pomurski agenciji menijo, da gre normativni okvir energetskega razvoja v pravo smer, pri podaljševanju koncesij pa tudi ne vidijo težav, saj naj bi se polovica teh iztekla komaj po letu 2040.
Velika kepica sladoleda
»Povedna je izjava nekdanje nemške ministrske predsednice, ki je dajala, da bo energetski preobrat stal vsakega Nemca toliko kot ena kepica sladoleda. Do sedaj je Evropska unija v novo energetsko paradigmo investirala stotine milijard evrov in strošek na povprečnega prebivalca Evropske unije se giblje v višini nekaj tisoč evrov. Upoštevajoč posredne stroške zaradi podražitve proizvodnje vseh dobrin, zaradi vedno bolj zapletenih in zaostrenih okoljskih standardov in dajatev je ocena 10 tisoč evrov na štiričlansko družino verjetno še optimistična. Precej velika kepica sladoleda skratka,« slikovito opiše ceno zelenega prehoda Rafael Mihalič s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Energija v Evropski uniji bo za ljudi vedno dražja, dodaja, če ne neposredno, pa prek dajatev in »dražjega vsega«.