Z vrtnim pridelkom lahko počnemo marsikaj: lahko ga zamrznemo, vložimo, posušimo … V knjigah in na spletu najdemo nešteto izvirnih receptov. Jesen je vedno zanimiv letni čas, saj so dnevne temperature primerne za delo na vrtu, noči pa še niso prehladne.V sodobnem vrtnarstvu se izogibamo praznim vrtovom v jesenskem in zimskem obdobju. Veliki pridelovalci na trgovske police pošiljajo zanimive barvne solatne sadike in druge vrtnine. Vendar si tudi sami vedno bolj želimo v jesenskih mesecih pridelati svežo zelenjavo in imeti kar se da poln vrt.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Nikoli prepozno
Ko se bliža jesen, se še držimo reka, da nikoli ni prepozno za sajenje na vrtu. Tako lahko v septembru prazne gredice napolnimo z motovilcem, različnimi vrstami solate – od posavke, endivije, zimskega radiča do zimske rjavke pa še kakšno.
Za zimske solate je najbolje, da jih sadimo od začetka septembra do sredine oktobra v 14-dnevnih presledkih, tako da bomo imeli domačo solato vso zimo. Sadimo jo lahko v rastlinjak, tisto, ki je posajena na prostem, pa čez zimo pokrijemo z mini tuneli.
Za radič so jeseni največja nevarnost voluharji, pred katerimi jih lahko delno ubranimo s sajenjem rastlin na različnih koncih, zlasti med čebulčkom.
Ohrovt, čebulček, česen
Za lep in barvit vrt bodo jeseni poskrbeli ohrovti – listni in brstični. Sadimo jih lahko še v začetku septembra, sicer ne bodo naredili tako lepe »krošnje«. Zlasti kodrolistni ohrovt v vijoličnem odtenku in listnati toskanski (posebno sorta Nero di Toscana) v temnozelenem bosta dekorativna in takrat, ko nastopi slana, imenitna vitaminska bomba v vseh jedeh.
V drugi polovici oktobra ne smemo pozabiti na srebrnjak in čebulček, ki ga je priporočljivo posaditi v zrahljano dvignjeno gredico, da ne bo preveč na mokrem. Za prezimovanje je najbolje, če ima že razvite tri prave liste.
V začetku novembra, ko je zjutraj še okoli pet stopinj nad ničlo, je čas za sajenje česna. Sadimo ga v dvignjene grebenaste gredice, kjer voda ne zastaja, saj lahko sicer zgnije. Enako velja kot pri čebulčku, v prezimovanje naj gre z dobro razvitimi tremi listi. Pri sajenju česna je treba paziti, da ga ne sadimo prehitro v preveč ogreto zemljo, prav tako naj ta ne bo preveč pognojena.
Vitalnost v kleti
Za spravilo rastlin v klet ali zasipnice je dobro poskrbeti na začetku jeseni, ko so rastline še zelo vitalne in imajo v sebi še veliko sočnosti. Pri nas največkrat skladiščimo korenje, repo, rdečo peso v mivki, kjer je klet primerno vlažna. Posodo za shranjevanje izmenično napolnimo s korenovkami in jih zasipavamo z mivko. V takšno skladiščenje gredo izključno najlepši plodovi, ki niso mehansko poškodovani ali napadeni s škodljivci ali boleznimi.Če jeseni pobiramo radič, ga lahko zavijemo v časopisni papir in skladiščimo v kleti. Če pa klet ni najbolj vlažna, lahko časopisni papir popršimo z vodo.
Kjer ni kleti
V sodobnih hišah je zelo malo kleti in skladiščnih prostorov, zato je bolje, da ostane zelenjava čim dlje kar na vrtu ali visoki gredi, in bo tako ohranila največ vitaminov in mineralov.Če pa imamo malo večji zamrzovalnik, zelenjava dolgo ostane sveža, če jo po obiranju operemo in skladiščimo v plastični vrečki ali plastični posodi, ki smo ji iztisnili zrak (vakuumsko zapiranje), da ne bi prišlo do oksidacije.
Za zabavo in hiter vznik
Jesenski meseci resda prinašajo obilje plodov, ki jih skladiščimo za zimo, vendar za njimi ostajajo prazni prostori. Te namenimo novim jesenskim zasaditvam.Če je še kaj prostora na vrtu, še pred zmrzaljo posejmo - malo za šalo, malo zares - grah. Ta bo miroval vso zimo in preživel tudi pod zimsko odejo, spomladi pa bo hitro vzklil.Gredam, ki so bile zasajene s plodovkami in kapusnicami, pa privoščimo zeleno odejo z rastlinami za zeleno gnojenje. Te bodo poskrbele za ravnovesje v tleh in vrt obogatile pred novo sezono.
Cikorija – zdrava vrtnina
Že poznate cikorijo? Morda so vam poznane njene posušene korenike, ki jih uporabljamo kot nadomestek za kavo. Kava gor ali dol, dejstvo je, da cikorijo v zadnjem času vse pogosteje opazimo tudi na vrtovih.
Cikorija je zdravilna in krmna rastlina, ki je bližnja sorodnica endivije in radiča. Njeni listi so podobno nazobčani kot regratovi, vendar imajo bolj izrazito listno žilo, zato liste cikorije ob pripravi narežemo še bolj drobno.
Po Sloveniji se sadike cikorije dobijo v bolje založenih vrtnarijah. Rastlina je bolj grenkega okusa, a če je pogosteje zalita, za kar lahko poskrbi že jesenski dež, in jo nekoliko dobi še mraz, grenkoba izgine.
Pripravljamo jo v solatah, lahko jo tudi dušimo in dodamo v smutije. Cikorijo režemo kot blitvo ali za uporabo v kulinariki trgamo zunanje liste, saj se rastlina hitro obraste in je prezimno trdna.
